število, 1. matematika:pojem, ki temelji na sposobnosti ljudi, da štejejo (preštevajo); abstraktni pojem števila je nastal z abstrakcijo rezultatov štetja elementov množic (predmetov, bitij ipd.). Poleg besed za opis števila (števniki) uporabljamo simbole: iz števk (cifer) sestavljene številke (mestni številski sistemi, številski sistemi). Množica pozitivnih celih števil (naravna števila) je urejena kot zaporedje, kjer je sleherno število razen 1 za 1 večje od svojega predhodnika. Naravna števila lahko poljubno seštevamo, množimo in potenciramo; ne moremo pa jih neomejeno odštevati, deliti ali koreniti. Odštevanje pripelje do negativnih celih števil (in ničle), deljenje do racionalnih števil (ulomki) in njihovih predstavitev v obliki decimalnih števil (decimalni ulomki). Števila √, π, e, ln2 itd. so iracionalna števila. Če iracionalnega števila ne moremo predstaviti kot rešitev algebrajske enačbe z racionalnimi koeficienti, ga imenujemo transcendentno število. Vsa racionalna in iracionalna števila so realna števila, v nasprotju z imaginarnimi števili. Oboja skupaj določajo kompleksna števila. Realna števila predstavimo s točkami na premici (številska premica), razen v desetiškem sistemu jih lahko predstavimo tudi v drugih številskih sistemih, npr. v dvojiškem. Za števila, ki so po absolutni vrednosti zelo velika oz. zelo majhna, uporabljamo eksponentni zapis.
Dostopnost