Filip (francosko Philippe, špansko Felipe, nemško Philipp), knezi:1. Filip II., makedonski kralj (359–336 pr. n. š.), *ok. 382 pr. n. š., †336 Ajge (umorjen); sprva regent nedoletnemu sinu Perdikasu III., 355 kraljevski naslov; najprej reorganiziral vojsko (falanga); z izkopavanjem dragih kovin na območju Pangaja si je pridobival neomejena denarna sredstva (kovanje Filipovih zlatih in srebrnih novcev, t. i. Philippeioi). 346 dokončno podredil Fokijce, sprejet v delfsko amfiktionijo (Ajshin); 344 je Makedonija dobila Tesalijo; 343/342 je osvojil Trakijo do Črnega morja; 339 v vojni proti združenim Tebancem in Atencem (Demosten), po zmagi pri Hajroneji (338) je z zmerno mirovno politiko 337 zasnoval korintsko zvezo, kjer je kot hegemon in zvezni vojaški poveljnik prevzel vodstvo Grčije. Med pripravami na vojno s Perzijo padel kot žrtev zarote makedonskih aristokratov, v njej je morda sodelovala tudi Olimpiada, mati Aleksandra Velikega, ki so jo 337 izrinili z makedonskega dvora.
Sorodna gesla: Alfonz X. Modri | Friderik I. Barbarossa | Henrik VI. | Inocenc III. | nemška zgodovina | Otokar I. Pšemisli | Oton IV. | rekuperacija | Staufovci5. Filip IV. Lepi, francoski kralj (1285–1314), *1268 Fontainebleau, †29.11.1314 prav tam; srednjeveško kraljevsko Francijo pripeljal do vrhunca moči; poroka z navarsko dedno princeso Ivano (1284) mu je prinesla pirenejsko državo in Šampanjo, v boju proti Flandrijcem pa je pridobil valonski del grofije (Orchies, Douai, Lille). Nasprotoval je prevladi Cerkve nad posvetno oblastjo in zaradi obdavčitve duhovščine prišel v hud spor s papežem Bonifacijem VIII. Izsilil je izvolitev papeža Klemna V. in mu 1309 določil sedež v Avignonu ter odpravil red templjarjev.
Sorodna gesla: Aragonija | Bonifacij VIII. | francoska zgodovina | Klemen V. | templjarji6. Filip II. Drzni, burgundski vojvoda (1363–1404), najmlajši sin francoskega kralja Ivana Dobrega, *17.1.1342 Pontoise, †27.4.1404 Hal (Brabant); 1363 mu je oče podaril vojvodino Burgundijo; položil temelje nove burgundske države.
Sorodna gesla: Burgundija | Ivan II. Dobri | Ivan Neustrašni | Karel VI.7. Filip III. Dobri, burgundski vojvoda (1419–67), vnuk Filipa Drznega, *31.7.1396 Dijon, †15.6.1467 Brugge; osvojil Brabant, Limbourg, Namur, Hainaut, Holandijo, Zelandijo, Luksemburg in Pikardijo in razširil burgundsko državo; angleškega Henrika VI. priznal za francoskega kralja in ga podprl v boju proti francoskemu kralju Karlu VII. 1430 zasnoval red zlatega runa.
Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Ivana Blazna | Karel V. | Maksimilijan I. | Marija | šmalkaldenska zveza | španska zgodovina9. Filip I. Velikodušni, hessenski deželni grof (1509/18–1567), *13.11.1504 Marburg, †31.3.1567 Kassel; 1525 je skupaj s saškim volilnim knezom zadušil Münzerjev kmečki upor v Hessnu in Turingiji; 1526 v deželo vpeljal reformacijo in 1527 v Marburgu ustanovil prvo protestantsko univerzo. Postal je vodja političnega protestantizma in skupaj s saškim volilnim knezom Ivanom Stanovitnim ustanovil šmalkaldensko zvezo. 1534 je Ulriku Württemberškemu pomagal povrniti njegove dedne dežele. 1540 zaradi dodatne poroke izgubil vodilno vlogo v protestantizmu. 1546 v ujetništvu cesarja Karla V.; 1552 ga je osvobodil Mavricij Saški.
Sorodna gesla: Ivan Stanovitni | Jurij Bradati | Karel V. | Mavricij Saški | Münzer, Thomas | Saška | šmalkaldenska zveza10. Filip II., španski kralj (1556–98), sin Karla V., *21.5.1527 Valladolid, †13.9.1598 El Escorial; po svojem očetu podedoval Španijo s kolonijami, Nizozemsko, Milano, Neapelj, Sicilijo in Sardinijo. Njegove zmage nad Francozi (pirenejski mir 1559) in Turki (pomorska bitka pri Lepantu 1571) ter pridobitev Portugalske (1580) so Španiji pod njegovim vodstvom prinesle vodilno vlogo v Evropi. Bil je prvoborec protireformacije, vendar mu ni uspelo preprečiti odcepitve protestantskih provinc Nizozemske (F. Á. de T. Alba). V boju proti angleški protestantski kraljici Elizabeti I. je bilo (1588) uničeno špansko ladjevje (armada). Obdobje njegove vladavine pomeni politični, gospodarski in kulturni vrhunec španske zgodovine.
Dostopnost