krivda, 1. splošno:očitek nekomu zaradi (namerno ali nenamerno storjenega) nevrednega dejanja. Pogoj za prištevnost sta zavedanje nizkotnosti dejanja in svoboda, da kljub temu dejanje izvršimo. Krivdo lahko poravnamo s kaznijo in tako, da popravimo škodo; je eden osnovnih pojmov večine verstev (greh). Nekatera verstva – posebej judovstvo in krščanstvo – govorijo o soudeleženosti pri krivdi prednikov (izvirni greh).
Sorodna gesla: culpa | greh | izvirni greh | kazen | kesanje | občutek krivde | vest2. pravo:1) kazensko pravo: očitanje protipravnega ravnanja storilcu, ki bi se lahko odločil tudi za delovanje v skladu s pravom. Krivda je pogoj za kazen (krivdna sposobnost). Sestavine krivde so naklep, malomarnost, zavedanje oz. možnost zavedanja protipravnosti. Mogoča razloga za izključitev krivde sta dejanska zmota in pravna zmota. 2) civilno pravo: namerno ali malomarno ravnanje pogodbene stranke ali osebe; praviloma je pogoj za odškodninsko odgovornost. Pri malomarnosti se presoja dejanje povzročitelja škode v primerjavi s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
Dostopnost