Ivan (nemško Johann, angleško John, francosko Jean), knezi:1. Ivan I. Brez dežele, angleški kralj (1199–1216), najmlajši sin Henrika II., *24.12.1167 Oxford, †19.10.1216 Newark; v vojni s Francijo (1202–06) izgubil Normandijo, Anžu, Maine, Touraine in Poitou, po porazu pri Bouvinesu (1214) pa je moral posest na celini s. od Loare dokončno prepustiti Francozom. Nasprotoval je postavitvi S. Langtona za canterburyjskega nadškofa, se 1207 sprl s papežem Inocencem III. in tvegal invazijo papeškega eksekutorja, francoskega kralja Filipa II. Augusta. Francoski napad je v zadnjem trenutku (1213) preprečil s priznanjem papeške oblasti. 1215 so mu uporni angleški baroni izsilili priznanje Magne Charte libertatum.
Sorodna gesla: Bouvines | Filip II. Avgust | Henrik II. | Henrik III. | Inocenc III. | Langton, Stephen | Magna Charta libertatum | Rihard Cornwalski2. Ivan Luksemburški, češki kralj (1310–46), sin cesarja Henrika VII., *10.8.1296, †26.8.1346 pri Crécyju; češko dediščino Pšemislov mu je uspelo povečati na velike predele Lužic, zastavno posest Cheba in Šlezijo; njegovi poskusi v s. Italiji – ustvariti drugo kraljevino – so propadli; 1330 je za svojega sina Ivana Henrika pridobil tirolsko grofijo; nasproti Ludviku IV. Bavarskemu, ki je 1341 iz Tirolske pregnal njegovega drugega sina, je uspešno podpiral najstarejšega sina v tekmi za nemški prestol (Karel IV.).
Sorodna gesla: ruska zgodovina4. Ivan II. Dobri, francoski kralj (1350–64), *16.4.1319 grad Gué de Maulny pri Le Mansu, †8.4.1364 London; 1356 v angleškem ujetništvu, z mirom v Brétignyju moral angleški kroni prepustiti celotno jz. Francijo; svojemu mlajšemu sinu Filipu II. Drznemu je v fevd podelil Burgundijo (1363).
Sorodna gesla: Brétigny | Filip II. Drzni5. Ivan Neustrašni, burgundski vojvoda (1404–19), sin Filipa II. Drznega, *28.5.1371 Dijon, †10.9.1419 Montereau (umorjen); 1407 je dal umoriti vojvodo Ludvika Orleanskega, brata duševno bolnega kralja Karla VI., in poskušal prevzeti oblast v Parizu; 1413 se je moral odpovedati oblasti, 1419 so ga umorili privrženci prestolonaslednika (poznejšega kralja Karla VII.).
Sorodna gesla: Filip II. Drzni | Karel VII.6. Ivan III. Vasiljevič, moskovski veliki knez (1462–1505), *22.1.1440 Moskva, †27.10.1505 prav tam; poročen z Zofijo Paleolog, nečakinjo zadnjega bizantinskega cesarja, zato je zase terjal carski naslov. 1478 osvojil Novgorod, bojeval se je proti Litovcem in nemškemu viteškemu redu v Livoniji in ga 1502 premagal; začel vzpostavljati politične stike z zahodnoevropskim silami.
Sorodna gesla: Narva | ruska zgodovina7. Ivan I., tudi Hans, danski kralj (1481–1513), kot Ivan II. schleswiško-holsteinski vojvoda, sin danskega kralja Kristijana I., *5.6.1455 Ålborg, †20.2.1513 prav tam; 1483 priznan tudi za norveškega kralja. Na Švedskem se je nasproti državnemu namestniku Stenu Stureju uveljavil le 1497–1501; 1500 so ga dithmarski kmetje hudo porazili pri Hemmingstedtu (pri Meldorfu).
Sorodna gesla: Kristijan I.8. Ivan Stanovitni, saški volilni knez (1525–32), mlajši brat Friderika III. Modrega, *30.6.1468 Meißen, †16.8.1532 Schweinitz; v svoji deželi uvedel luteranstvo in skupaj s hessenskim knezom Filipom I. ustanovil šmalkaldensko zvezo (1531).
Sorodna gesla: Filip I. Velikodušni | Friderik III. Modri | Saška | šmalkaldenska zveza9. Ivan Friderik I. Velikodušni, saški volilni knez (1532–47), sin Ivana Stanovitnega, *30.6.1503 Torgau, †3.3.1554 Weimar; skupaj s hessenskim knezom Filipom vodja nemških protestantov; v šmalkaldenski vojni 1547 ga je pri Mühlbergu porazil in zajel Karel V. Iz ujetništva je bil pet let pozneje izpuščen šele, ko je bratrancu Mavriciju Saškemu odstopil volilno čast in sv. polovico svojega ozemlja; ustanovil univerzo v Jeni (namesto izgubljene wittenberške univerze).
Sorodna gesla: Filipi | Karel V. | šmalkaldenska vojna10. Ivan IV. Vasiljevič, tudi Ivan Grozni, ruski car, *25.8.1530 Moskva (?), †18.3.1584 prav tam; 1533 moskovski veliki knez, 1547 car Rusije. Reformiral je sodstvo in upravo; 1552 osvojil kazanski kanat, 1556 Astrahan, 1582 dele Sibirije; 1558–82 se je neuspešno bojeval s Poljaki in Švedi. Uveljavil je absolutistično carjevo oblast in grozovito preganjal plemstvo (bojarje).
Sorodna gesla: Gustav I. | Sigismund III.12. Ivan Jurij I., saški volilni knez (1611–56), *5.3.1585 Dresden, †8.10.1656 prav tam; kot nasprotnik kalvinistov in njihove unije je na začetku tridesetletne vojne stopil na cesarjevo stran, 1631 prestopil v tabor Gustafa II. Adolfa ter 1635 sklenil s cesarjem praški mir, ki mu je prinesel Gornjo in Dolnjo Lužico.
Sorodna gesla: Gustav II. Adolf | tridesetletna vojna | unija13. Ivan V. Aleksejevič, ruski car (1682–89), polbrat Petra I. Velikega, *27.8. (6.9.) 1666 Moskva, †29.1. (8.2.) 1696 prav tam; slaboumnemu Ivanu V. so že 1682 za sovladarja imenovali njegovega polbrata Petra; regentstvo za oba pa je vodila njuna sestra Zofija Aleksejevna; ko je 1689 Peter I. zavladal sam, je svojemu polbratu pustil carski naslov in dostojanstvo.
Sorodna gesla: Ana Ivanovna | Peter I. Veliki14. Ivan, saški kralj (1854–73), *12.12.1801 Dresden, †29.10.1873 Pillnitz; s svojim vodilnim ministrom F. F. von Beustom se je zavzemal za utrditev Nemške zveze in za samostojno politiko nemških osrednjih dežel; v avstrijsko-pruski vojni 1866 se je bojeval proti Prusom; pod psevdonimom Filatetes objavil izjemen prevod Božanske komedijeDanteja Alighierija.
Dostopnost