Tokio ([tókijo], Tōkyō [tókjo], japonsko, ‘vzhodna prestolnica’), glavno mesto Japonske in samostojna upravna enota, na v. obali Honšuja, ob izlivu Sumida Gawe v Tokijski zaliv, z 8,3 mln. preb. in 580 km2 eno največjih mest na svetu, kot aglomeracija več kot 31 mln. preb.; politično, kulturno in gospodarsko središče Japonske, sedež cesarja, parlamenta in škofije; več univerz, tehnična, glasbena, umetnostna idr. visoke šole, akademija znanosti, inštitut za jedrske raziskave, knjižnice, gledališča, muzeji, botanični in živalski vrt, televizijski in radijski oddajnik. V središču mesta so s parki obdana cesarska palača, vladne zgradbe in razkošne stanovanjske četrti z enodružinskimi hišami in vrtovi; številni budistični templji, cerkve; trgovsko središče z enoličnimi stolpnicami (trgovske pisarne, veleblagovnice, banke), velike železniške postaje in pristanišče; mesto je prepleteno z železniškimi programi, enotirna in podzemna železnica; v spodnjem delu Tokia so industrijsko območje, delavske četrti in četrti brezdomcev (»mesto mravelj«). Posledica prevelike gostote prebivalstva (povprečno več kot 15.000 preb./km2) in industrije (85.000 tovarn) so onesnaženost in s tem povezane bolezni. Pomembnejše industrijske veje so ladjedelništvo, letalska, strojna, kovinska, elektroindustrija, industrija motornih vozil, finomehanična, kemijska, farmacevtska, tekstilna, živilska, porcelanska, usnjarska industrija, založništvo (skupaj več kot tretjina japonske industrijske proizvodnje); pomembno izvozno pristanišče, veliko letališče Haneda.
Zgodovina: do 1867/68 kot Edo sedež šogunov, nato cesarska prestolnica. Velika potresna ogroženost, 1703 in 1923 (120.000 žrtev) zelo porušen; v drugi svetovni vojni precej poškodovan v bombnih napadih. 1964 poletne olimpijske igre.
Dostopnost