oltar (latinsko altarium), splošna označitev za privzdignjeni žrtvenik oz. ritualni podest v razl. religijah. V krščanstvu je oltar namenjen predvsem za praznovanje evharistije. Starokrščanski oltar je bila miza, postavljena pred apsido. Takšen oltar se je ohranil v pravoslavnih cerkvah. Oltarje so postavljali nad grobovi mučenikov, pozneje pa so vanje polagali njihove relikvije. V katoliških cerkvah so se sčasoma razvile še druge oblike oltarjev: od 6. st. so tako poleg glavnega (visokega) oltarja gradili stranske oltarje, pred katerimi so častili svetnike, poznali pa so tudi prenosne oltarje (portatile). Že v zgodnjekrščanski dobi so zidali nadstrešja (ciborije) in oltarsko okrasje (antependij); od 1. st. so na Z gradili oltarne nastavke (retable); ti so se po 14. st. razvili v krilne oltarje, ki so jih v baroku in rokokoju okraševali s poslikavami in rezbarijami.
Dostopnost