podnebni obrazec, obrazec, ki so ga uporabljali za opis podnebja določenega območja in za izdelavo prvih podnebnih kart. Danes so podatki pripravljeni za računalniško obdelavo. Znan je podnebni obrazec V. Köppna in R. Geigerja. Na njegovi osnovi je bila izdelana prva podnebna karta sveta. Ta podnebni obrazec temelji samo na temperaturi zraka (letno povprečje in povprečje najtoplejšega in najhladnejšega meseca) ter na letni količini padavin in njeni razporeditvi v letnih časih. Razl. podnebni tipi so označeni s tremi črkami. Prva črka označuje poglavitne podnebne tipe: A = tropsko podnebje (vsi meseci s temperaturo, višjo od 18 °C), B = suhi podnebni tip (padavine ostanejo pod določenimi, od temperature odvisnimi mejami, vegetaciji primanjkuje vode), C = zmerno toplo podnebje (najhladnejši mesec +18 °C do –3 °C), D = snežni podnebni tip (najtoplejši mesec s temperaturo, višjo od 10 °C, najhladnejši s temperaturo, nižjo od –3 °C), E = ledeni podnebni tip (najtoplejši mesec s temperaturo, nižjo od +10 °C); druga črka natančneje označuje padavinske razmere, tretja pa temperaturne razmere. Npr.: Cfb (C = zmerno toplo podnebje, f = vsi meseci imajo zadostno količino padavin, b = najtoplejši mesec s temperaturo, nižjo od 22 °C, najmanj štiri mesece s temperaturo, višjo od 10 °C) je podnebni tip za zahodno in srednjo Evropo, j. del Čila, Novo Zelandijo in Tasmanijo.
Dostopnost