marelica (Prunus armeniaca), do 5 m visoko drevo iz družine rožnic z okusnimi in cenjenimi plodovi. Kot kulturno rastlino so jo gojili v 1. st. od Kitajske prek Male Azije do Italije, danes razširjena na vseh toplejših območjih; najbolje uspeva na rodovitni, močni zemlji. Iz marelic pridobivajo kašasti sok, uporabljajo pa jo tudi za pridobivanje mareličnega žganja in mareličnega likerja; posušene marelice vsebujejo veliko vitamina A.

Sorodna gesla: apopleksija | rožnice | sadje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek