denacifikacija, ukrepi zasedbenih sil po 1945, s katerimi naj bi odpravili nacionalsocialistično oblast in onemogočili ponovno vzpostavitev. Nemčija Posebni postopki proti nekdanjim nacistom in »militaristom«, upoštevaje potsdamski sporazum (2.8.1945), zakone zavezniškega nadzornega sveta in obsodbe nürnberškega vojaškega sodišča, izrečene vojnim zločincem (30.9./1.10.1946). Denacifikacija je potekala na podlagi nemških deželnih zakonov (»osvobodilni zakoni«), posebej strogo upoštevanih na ameriškem zasedbenem območju. Posameznike so glede na njihovo vpletenost v medvojno dogajanje razdelili na pet skupin. Odločali so sodni zbori. Kazenski ukrepi so bili: internacija ali zaporna kazen do desetih let, zaplemba premoženja, izguba službenega položaja, prepoved opravljanja poklica, zmanjšanje ali izguba državne plače, denarna kazen, odvzem volilne pravice. Denacifikacija je bila v zahodnonemških deželah ok. 1952 večinoma končana; zaradi poglabljanja razkola med V in Z so jo po 1948 izvajali le delno. Na sovjetskih zasedbenih območjih so bili »vojni zločinci in aktivni nacisti« razlaščeni brez odškodnine; članom stranke je bila 1947 vrnjena volilna pravica. Avstrija Takoj po koncu vojne sta bila za ureditev denacifikacije sprejeta dva ustavna zakona: zakon o prepovedi (Verbotsgesetz) 8.5.1945 in zakon o vojnih zločincih 26.6.1945 (Kriegsverbrechergesetz). S prvim zakonom je bila stranka NSDAP skupaj z vsemi organizacijami razpuščena, njeno premoženje pa je dobila republika Avstrija. Vse člane stranke NSDAP ali njenih organizacij so popisali. Zakon o prepovedi je bil spremenjen 6.2.1947 z zakonom o nacionalsocialistih (Nationalsozialisten-Gesetz). Ok. 524.000 registriranih oseb so glede na vpletenost v medvojno dogajanje razdelili na dve skupini, proti vsem pa so ukrepali. Zvezni ustavni zakon 22.4.1948 in zakon o amnestiji z 21.4.1948 sta razglasila konec povračilnih ukrepov za vse t. i. »manj obremenjene« (482.000). »Bolj obremenjene« je lahko pomilostil zvezni predsednik; 1957 je sledila splošna amnestija. Zakon o vojnih zločincih je uvedel posebna ljudska sodišča, da bi sodila vojnim zločincem, a so bila 1955 razpuščena. Zaradi taktiziranja avstrijskih političnih strank denacifikacija v Avstriji ni bila dosledno izvedena.
Dostopnost