mušketa [italijansko-francosko], puška s polnjenjem spredaj; vžig z luntnim ali kolesnim celinom; uvedena v prvi polovici 16. st. v španski vojski. Pri streljanju jo je bilo treba nasloniti na viličast opornik; čeprav je bila težka (8–10 kg) in je bilo sprva polnjenje zapleteno (potrebnih 43 gibov), je pomenila precejšen napredek v oborožitvi.

Sorodna gesla: mušketir | puška | ročno strelno orožje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek