cistercijani (Sacer Ordo Cisterciensis, oznaka SOCist), reformirani benediktinski red; imenovani po samostanu Cîteaux [latinsko Cistercium], ki ga je 1098 v Franciji ustanovil Robert de Molesme. Po osamosvojitvi (1118/19) se je z novimi, z askezo, disciplino in ročnim delom dopolnjenimi benediktinskimi pravili in delovanjem Bernarda iz Clairvauxa naglo razcvetel. Posledici fizičnega dela in institucije laičnih bratov sta bili živahna gospodarska dejavnost in kolonizatorsko pionirsko delo (nemška kolonizacija Vzhoda). 1892/93 so se odcepili trapisti. Kakšnih 1600 današnjih cistercijanov deluje večinoma v dušnem pastirstvu in šolstvu. Tudi ženska veja (Port Royal). V 12./13. st. so cistercijani, ob prevzemanju prvin burgundske zgodnje gotike, razvili svoj lastni arhitekturni slog (cerkve brez barvnih ali plastičnih okrasnih prvin in brez zidanih stolpov; značilni pa so strešni jezdeci in korne kapele). Primeri: Fontenay v Franciji, Chiaravalle in Fossanova v Italiji, Ebrach, Eberbach, Maulbronn in Bebenhausen v Nemčiji, Heiligenkreuz, Zwettl, Lilienfeld, Vetrinj/Viktring v Avstriji, Stična in Kostanjevica v Sloveniji. Na slovenskih tleh so bili trije cistercijanski samostani: Stična (1130), Vetrinje (1142) in Kostanjevica (1234). Razpustil jih je Jožef II., ponovno je zaživela le Stična (1898; Stiški rokopis).
Dostopnost