španska vinorodna območja in vina, začetki vinogradništva segajo že v 8. st. pr. n. š., ko so Feničani uvedli vinsko trto v Andaluzijo. Pozneje širjenje po zaslugi Grkov in Rimljanov. Z vpadom Arabcev v 8. st. n. š. se je kultiviranje vinske trte usmerilo predvsem na uživanje svežega grozdja. Šele konec srednjega veka je proizvodnja vina postala pomembnejša. Sredi 16. st. se je začela vinska trgovina z Angleži in Holandci. V 18. st. so začeli izdelovati kakovostna starana rdeča vina na območju Rioja, da bi konkurirali francoskim vinom. Vinogradništvo so v prejšnjem stoletju prizadele bolezni, v 30. letih 20. st. pa državljanska vojna. Šele po 1950 obsežnejše obnove, v zadnjih letih pa površine, namenjene proizvodnji namiznih vin, zelo krčijo. Vinorodna območja so praktično po vsej Španiji. Vinogradi obsegajo (2002) 1,181.000 ha (pred desetletjem še ok. 1,500.000 ha), pridelajo ok. 53,120.000 dt grozdja in ok. 32,500.000 hl vina. Španija je tako po vinogradniških površinah prva na svetu, po pridelku pa na tretjem mestu (za Italijo in Francijo). Poraba vina 31 l na prebivalca. Izvoz je 11,660.000 hl (večinoma v Nemčijo, ZDA, Veliko Britanijo). Gojijo zelo veliko (več kot 500) sort, vendar je zelo pomembnih kakšnih 20. Najpomembnejše: bele: airen (predvsem za namizna vina v pokrajini Manča), macabeo (na S, zlasti Rioja), palomino (v Andaluziji, za sherry vina), pedro ximenez (za sherry vina), xarello (v Kataloniji, za peneča se vina); rdeče: garnacha (za namizno grozdje), monastrel, tempranillo (Rioja). Najpomembnejša vina z zaščito porekla iz posameznih pokrajin: Andaluzija: malaga, montilla-moriles, jerez (sherry); Galicija: rias baixas; Katalonija: la mancha, valdepenas, ribeiro del duero; Murcia: jumilla, yecla; Rioja: rioja alta, rioja baja, rioja alavesa; Valencia: alicante, utiel-requena. Najpomembnejši posebni vini sta malaga in jerez (sherry). Peneča se vina (klasični postopek) nosijo oznako cava, proizvodnja je v Kataloniji okoli mesta Villafranca del Panadés pri Barceloni.
Dostopnost