učinek tople grede (učinek rastlinjaka), v zaprtih, s steklom pokritih prostorih je temperatura precej višja od temperature okolice; povzroča jo razl. prepustnost stekla za kratko- in dolgovalovno sevanje. Steklo vidno kratkovalovno sončno sevanje skoraj neovirano prepušča, za sevanje iz notranjosti (Stefanov zakon) pa je neprepustno. Podoben je učinek v atmosferi. Za kratkovalovno območje je zelo prepustna, dolgovalovno zemeljsko sevanje pa močno absorbira. Absorpcijo povzročajo predvsem plini, vodna para, ogljikov dioksid, ozon, dušikovi oksidi in metan. Visoka vlaga v jasnih nočeh preprečuje močno ohladitev Zemlje zaradi sevanja, tako da dnevno nihanje temperature, razen na suhih območjih, večinoma ne preseže 10 °C. Porast vsebnosti drugih plinov zaradi antropogenih vplivov povzroča povečanje splošne povprečne temperature; kakšno vlogo ima to v podnebnem sistemu (podnebne spremembe), še ni raziskano, ker je veliko medsebojnih in povratnih učinkov.
Kratek pregled: učinek tople grede Življenje na Zemlji omogoča šele atmosferski učinek tople grede, kajti brez njega bi bilo na našem planetu za ok. 30 °C hladneje. To življenje pa bi bilo mogoče zaradi dejavnosti človeka uničiti. Plini v atmosferi učinkujejo kot steklena streha rastlinjaka: prepuščajo kratkovalovno sončno sevanje, toda zadržujejo dolgovalovno sevanje tal. Zaradi gospodarskih dejavnosti je toplotno ravnotežje v atmosferi moteno. V atmosferi je vedno več primesi, ki ovirajo sevanje in tako povzročajo dodatno ogrevanje zračnih plasti v troposferi. Posledice so opazne: premikanje podnebnih območij, širjenje step na račun gozdov, širjenje puščav, na drugi strani pa možnost povečanja količine padavin, taljenja polarnega ledu, dviganja morske gladine. Prizadeto bi bilo celotno človeštvo. Od začetka industrializacije v drugi polovici 18. st. narašča koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi – sprva je naraščanje potekalo počasi, nato pa vedno hitreje in povsod. Najpomembnejši povzročitelji učinka tople grede so poleg vodne pare ogljikov dioksid (CO2), klorofluoroogljikovodiki (CFC), metan (CH4), ozon (O3) in didušikov oksid (N2O). Posebnega pomena je pri tem vodna para. Z absorpcijo sončnega obsevanja povzroča (poleg drugih primesi) učinek tople grede. Zato se ogreva atmosfera, nad morji se veča izhlapevanje in s tem dodatno nastaja vodna para. Ko se kondenzira v vodo, sprošča velike množine toplotne energije v troposferi. Obremenitev zraka z metanom je posledica povečanja števila prebivalcev na Zemlji in z njim povezanega povečanja števila prežvekovalcev (govedo, ovce, koze) ter širjenja riževih nasadov. Poglavitni proizvajalci ogljikovega dioksida (CO2) so termoelektrarne, promet, gospodinjstva in industrija; vsi imajo približno enak delež. Za daljinsko merjenje zračnih plasti in v njih vsebovanih plinov uporabljajo poleg satelitov tudi letala s posebnimi meteorološkimi instrumenti. Nosilci raziskav so ustanove za raziskovanje zračnih in vesoljskih poletov. Z ogrevanjem atmosfere kot posledico učinka tople grede se številna območja z rodovitno zemljo postopoma osušijo in postajajo pusta. Razpoke v tleh (posledice krčenja) so ugodne za nastanek erozije. Kmalu navadno sledijo spremembe pokrajine. Če se bodo zaradi zvišane temperature atmosfere polarne ledene kape talile, se bo morska gladina dvignila. Narasli vodi se bodo lahko (le začasno) uprli le okrepljeni jezovi. Večina koralnih otokov, pokrajine ob deltah velikih rek in številna nezaščitena nižinska območja bodo potopljeni. Avtor Walter Schumann
Dostopnost