glodalci (Rodentia), z vrstami najbogatejši red sesalcev; fosilni ostanki iz paleocena; večinoma srednje velike do majhe živali; največ rastlinojedci; v spodnji in zgornji čeljusti imajo po en par dletastih sekalcev (glodačev), ki so brez korenin in hitro rastejo; podočniki manjkajo, med sekalci in kočniki vrzel; zgornja ustnica večinoma razklana (zajčja ustnica). Glodalci so kot posebno prilagodljivi sesalci razširjeni po najrazličnejših življenjskih okoljih: na daljnem S (severna voluharica), v visokogorju (snežna miš ali alpska voluharica, svizec), v stepah (bobak), v vročih polpuščavah (golač). Nekatere vrste kopljejo rove (miši, podgane), druge plavajo (bobri, pižmovka, nutrija tudi v slani vodi), plezajo (veverice, podlesek, polhi) ali celo jadrajo (poletuše). Večina glodalcev je mišje ali podganje velikosti, največji je kapibara (50 kg), najmanjši stepska brezova sicista (6–12 g); številne vrste se pojavljajo množično, npr. prerijski pes; občasno množične namnožitve, npr. pri postrušnikih. Gospodarsko pomembni so glodalci kot škodljivci v skladiščih (miši, podgane), prenašalci bolezni (prenašanje povzročiteljev kuge predvsem z bolhami črne in sive podgane), kožuharji (činčila, nutrija), poskusne živali (morski prašički, miši, podgane, pritlikavi hrček).
Po sistematiki, ki jo je obdelal G. Storch, sestavlja red glodalcev sedem podredov, 15 naddružin in 32 družin s pribl. 400 rodovi in z več kot 1700 vrstami (primerjaj preglednico).

Sistematska razvrstitev glodalcev (po G. Storchu)

podred veverice in sorodstvo (Sciuromorpha)
družina kratkorepe veverice (Aplodontidae)
družina veverice (Sciuridae)
podred bobri in sorodstvo (Castorimorpha)
družina bobri (Castoridae)
podred luskorepe veverice in sorodstvo (Anomaluromorpha)
družina luskorepe veverice (Anomaluridae)
družina zajci skakači (Pedetidae)
podred miši in sorodstvo (Myomorpha)
družina miši mošnjičarke (Heteromyidae)
družina podgane mošnjičarke (Geomyidae)
družina skočice (Zapodidae)
družina skakači (Dipodidae)
družina slepa kužeta (Spalacidae)
družina podgane koreninarice (Rhyzomyidae)
družina prave miši (Muridae)
družina hrčki in voluharice (Cricetidae)
podred polhi in sorodstvo (Gliriomorpha)
družina polhi (Gliridae)
družina slanušni polhi (Seleviniidae)
podred glavnikoprsti glodalci (Ctenodactylomorpha)
družina glavnikarji ali gundiji (Ctenodactylidae)
podred ježevci in sorodstvo (Hystricognathi)
družina ježevci (Hystricidae)
družina trstne podgane (Thrynomyidae)
družina skalne podgane (Petromuridae)
družina peskarji (Bathyergidae)
družina drevesni ježevci (Erethizontidae)
družina činčile (Chinchillidae)
družina pakarane (Dinomyidae)
družina morski prašički (Caviidae)
družina kapibare (Hydrochoeridae)
družina agutiji (Dasyproctidae)
družina osmicozobe nutrije (Octodontidae)
družina bodičaste podgane (Echimyidae)
družina tukotukiji (Ctenomyidae)
družina činčilske podgane (Abrocomidae)
družina prašičje podgane (Capromyidae)
družina nutrije (Myocastoridae)


Sorodna gesla: aguti | bobak | bobri | bodičaste podgane | činčila | drevesne podgane | drevesni ježevci | golač | hrčki | ježevci | kapibara | kratkorepe veverice | luskorepe veverice | mare | miši | miši mošnjičarke | morski prašički | nutrija | osmicozobci | paka | pakarana | pižmovka | podgane mošnjičarke | podlesek | poletuše | polhi | postrušniki | prerijski pes | rodenticidi | skakači | skočice | slepa kužeta | svizec | trstne podgane | veverice | zajci | zajec skakač


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek