tridimenzionalni film, film, ki daje pri predvajanju vtis globine (tridimenzionalna slika). Posnamejo ga na dva ločena filmska trakova; med snemanjem sta nekoliko razmaknjena. Med objektiva in filma postavijo polarizatorja: eden stoji navpično, drugi pa vodoravno. Na obeh filmih sta tako posneti sliki, vendar se (zaradi razl. točke snemanja) nekoliko razlikujeta. Oddaljeni predmeti so bolj razmaknjeni, bližnji pa manj. Pri predvajanju uporabijo dva projektorja; vsak projicira polarizirano svetlobo: eden z navpično polarizacijo, drugi pa z vodoravno. Opazovalec pri gledanju nosi posebna očala z dvema analizatorjema; eden prepušča vodoravno, drugi pa navpično polarizirano svetlobo s platna. Opazovalec z vsakim očesom tako zazna le po eno od slik, ki sta projicirani sinhrono (sočasno) in se na platnu prekrivata. Pri gledanju bližnjih predmetov se osi očes usmerita nekoliko skupaj, pri gledanju oddaljenih pa razmakneta. Človekovi možgani zaznajo razmaknjenost osi očes kot podatek o oddaljenosti od predmeta in sliko zaznavajo globinsko.
Dostopnost