prehrana, uživanje hranilnih snovi, potrebnih za rast in razvoj organizma ter za vzdrževanje fizioloških funkcij. 1. Prehrano človeka sestavljajo voda ter živalska in rastlinska hrana. Sestoji iz dveh delov, organskega in anorganskega; organski del je namenjen pokritju energijskih potreb; sem spadajo maščobe, ogljikovi hidrati in beljakovine, pa tudi vitamini. Anorganski del sestavljajo minerali (mikroelementi) in voda. Do 1978 so energijsko vrednost hrane navajali v kilokalorijah (kcal), odtlej v kilojoulih (kJ). Energijska vrednost g živil: maščobe 9,3 kcal oz. 38,9 kJ, beljakovine in ogljikovi hidrati 4,1 kcal oz. 17,2 kJ. Odrasel človek potrebuje v mirovanju pribl. 1680 kcal oz. 7030 kJ na dan (bazalna presnova), pri težkem fizičnem delu pa od 4500 do 6000 kcal oz. 18.830–25.100 kJ. Na splošno je živalska hrana bogatejša od rastlinske. Neprimerna prehrana (enostranska prehrana, preveč ali premalo kalorična prehrana) povzroči motnje (podhranjenost, debelost). 2. Nekatere živalske vrste so popolni rastlinojedci (npr. prežvekovalci), druge se prehranjujejo samo z mesom (zveri). Vrste, ki se prehranjujejo z obema viroma, so redke (npr. medved in svinja); večina živali se prehranjuje s točno določeno vrsto prehrane: z mrčesom, mikroorganizmi, glivicami, večidel pa z deli višjih rastlin (korenine, sadeži, listje itd.). 3. Zelene rastline same pridobivajo ogljikove hidrate iz ogljikovega dioksida in vode pod vplivom sončne svetlobe (asimilacija, fotosinteza). Minerale, ki jih potrebujejo za sintezo beljakovin, črpajo s koreninami iz zemlje. Rastline brez zelenih listov potrebujejo organsko hrano. Pridobivajo jo iz odmrlih snovi (saprofiti), z zajedanjem na drugih organizmih (zajedavci) ali pa živijo v simbiozi z zelenimi rastlinami (npr. lišaji). Nekatere zelene rastline, ki rastejo v nehranljivi zemlji, so sposobne prebaviti majhne živali in si tako zagotoviti potreben vir beljakovin (mesojede rastline). Prehrana dojenčka dojenček.
Kratek pregled: prehrana Človek potrebuje hrano, da z njo zadosti energijskim potrebam organizma; telo porabi energijo pri mišičnem in srčnem delu, dihanju. Organizem se neprestano obnavlja, hrano potrebuje za rast in razvoj. Uravnotežena prehrana je bistvenega pomena za ohranjanje zdravja, vnos energije ne sme biti večji od porabe. Varna prehrana je prehrana z največjo, po zakonu dovoljeno količino dodatkov in kontaminantov. Varovalna prehrana preprečuje nastanek civilizacijskih bolezni; najbolj zdrava prehrana v različnih življenjskih obdobjih (za športnike, otroke, starostnike, nosečnice). Zdrava prehrana (varna in varovalna prehrana) ohranja in krepi človekovo zdravje in preprečuje nastanek bolezni. Dietna prehrana je zdrava prehrana, namenjena bolnikom ali zdravstveno zelo ogroženim ljudem. Poraba energije je odvisna od različnih dejavnikov: od spola, starosti in velikosti, oblike fizične dejavnosti, podnebnih razmer. Glavni del energije se porabi za bazalno presnovo, vzdrževanje osnovnih funkcij presnove (dihanje, krvna obtočila idr.) in ohranjanje telesne toplote. Za vse preostale dejavnosti je potrebna dodatna energija. Kadar je vnos energije večji od porabe, se zveča telesna masa, presežek energije se uskladišči v obliki maščevja. Dnevni vnos hranil naj vsebuje maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine. Uživanje ene same vrste hranil škoduje človekovemu zdravju. To se zgodi tudi takrat, ko hrana ne vsebuje dovolj vitaminov in mineralov. Na vsebnost vitaminov in mineralov vpliva tudi priprava hrane – kuhanje in peka jih uničita. Največ jih je v svežem sadju in zelenjavi, zato ju je priporočljivo uživati v presni obliki. Ogljikovi hidrati so v v žitu, krompirju idr. Sestavljeni so iz molekul sladkorja; enostavni sladkorji oz. disaharidi (dve med seboj povezani molekuli enostavnih sladkorjev) so nizkomolekularne snovi, polisaharidi pa vsebujejo več sto med seboj povezanih molekul enostavnih sladkorjev. Živila iz enostavnih sladkorjev vsebujejo zelo veliko energije. Človek ne more prebaviti vseh vrst ogljikovih hidratov, npr. celuloze. Vendar je ta kljub temu, da nima energijske vrednosti, zelo koristna. Je balastno živilo in pospešuje gibanje črevesa. Balastna živila ugodno vplivajo na telesno maso, saj imajo majhno energijsko vrednost, poleg tega pa vežejo nase škodljive in odvečne snovi, ki se tako po najkrajši poti izločijo iz telesa. Maščobe so hranila z največ energije. Oblika maščob je odvisna od razmerja med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Nenasičene maščobne kisline so predvsem v rastlinskih maščobah (npr. v sončničnem in olivnem olju), organizem jih potrebuje v zadostni količini, ker jih sam ni sposoben sintetizirati. Nasičene maščobne kisline so predvsem v živalskih maščobah (npr. v svinjski masti in maslu). Beljakovine so gradniki telesnih celic. Vsaka beljakovinska molekula je sestavljena iz številnih med seboj povezanih aminokislin. Nekaterih med njimi telo ne more samo sintetizirati ali pa le zelo počasi. To so t. i. esencialne aminokisline, ki jih vsebujejo živalske beljakovine. Človek jih mora dobiti s hrano, enako kot nenasičene maščobne kisline. Žita in zelenjava vsebujejo sorazmerno malo beljakovin. Otroci in mladostniki, katerih telo je še v fazi rasti, potrebujejo več beljakovin kot odrasli. Minerali, ki so v številnih živilih, so gradniki telesa in sodelujejo pri življenjsko pomembnih dejavnostih organizma. Mednje prištevamo kalcij, fosfor, natrij (v obliki kuhinjske soli), kalij, železo, jod in fluor. Vitamini skrbijo za brezhiben potek vseh telesnih funkcij, uravnavajo koncentracijska ravnotežja in varujejo pred boleznimi. Delimo jih na topne v maščobah (A, E, D, K) in na topne v vodi (B, skupaj z nikotinsko in folno kislino, C). Voda je nepogrešljiv del dnevne prehrane; je transportno sredstvo za hranila in topilo za različne soli. Odrasel človek naj bi na dan zaužil 1,5–2 l tekočine; količina je odvisna od vsebnosti vode v živilih. Kadar dobi telo premalo tekočine, se pojavijo motnje pri delovanju krvnih obtočil, moteno je tudi delo ledvic. Pijače, s katerimi si potešimo žejo, ne smejo vsebovati sladkorja in alkohola. Neustrezne prehrambne navade škodujejo zdravju. Preveč maščob in alkohola povzroči aterosklerozo, jetrne bolezni in protin. Temeljne prehrambne navade si pridobi človek že v zgodnjem otroštvu. Pravila zdrave prehrane: – ne preveč, ne presladko, ne premastno – hrana naj bo raznolika, polnovredna in razdeljena na več manjših obrokov. Ustrezno telesno maso določimo tudi z indeksom telesne mase: telesna masa (kg) telesna višina (m) × telesna višina (m) – 20: podhranjenost – 20–25: najmanjše možno tveganje za nastanek bolezni – idealna telesna masa – 25–27: zvečana telesna masa, obstaja nevarnost za pojav civilizacijskih bolezni – 27: debelost, velika nevarnost za nastanek nekaterih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja) Avtorja Dieter Witt in Angelika Ehbauer
Dostopnost