Septimij Sever (L. Septimius Severus Pertinax), rimski cesar (193–211), *11.4.146 Leptis Magna (s. Afrika), †4.2.211 Eboracum (York); po uboju (28.3.139) cesarja Publija Helvija Pertinaksa bil v Karnuntu razglašen za cesarja (9.4.193); po smrti Didija Julijana (2.6.193; v Rimu so ga povzdignili pretorijanci) ga je senat priznal za cesarja (9.6.193). Podredil si je proticesarje, se 197–199 uspešno bojeval s Parti, oplenil njihova glavna mesta Ktezifont, Selevkejo in Babilon in 199 obnovil provinco Mezopotamijo. 208 vojni pohod v Britanijo. V notranji politiki je po uboju prefekta pretorijancev Plavtina (205) okrepil vpliv prestolnega sveta (consilium principis) z vodilnimi juristi Papinijanom, Ulpijanom idr., s številnimi ugodnostmi vojakom pa principat spremenil v vojaško monarhijo. Poročen z Julijo Domno (drugi zakon), utemeljil afriško-sirsko seversko dinastijo (193–235).
Dostopnost