kazuistika [latinsko], splošno metoda uporabe načel na posameznem primeru, v ožjem pomenu zbirka pravnih odločitev (v pravosodju), primerov bolezni (v medicini) ali predpisov o vedenju (v etiki), ki naj bi omogočili ali olajšali oceno nekega položaja. V razl. religijah je kazuistika poskušala v celoti zajeti zapovedano ali grešno vedenje, pri čemer se je sklicevala na človekovo nravno samoodgovornost, npr. v »seznamu spovedi« srednjeveške katoliške Cerkve.

Sorodna gesla: Arnauld, Antoine | Halaka | moralna teologija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek