razvoj, 1. biologija:razvoj osebka od jajčne celice do smrti (ontogenija, ontogeneza), v nasprotju s filogenijo. Razvoj večceličnih živali poteka v štirih fazah: 1. embrionalni razvoj ali razvoj zarodka (v jajčecu ali neposredno v maternici v materinem telesu) do zmožnosti za samostojno življenje; 2. mladostno obdobje od rojstva do spolne zrelosti; mladi so bodisi takoj podobni odraslim tako kot pri ptičih in sesalcih ali pa poteka razvoj prek stadijev ličinke (metamorfoza) kot pri številnih žuželkah, drugih nevretenčarjih in dvoživkah; 3. obdobje plodnosti; 4. starostno obdobje do smrti. Razvoj zarodka lahko naprej spet razdelimo v štiri faze: 1. brazdanje; 2. nastanek zarodnih plasti; 3. ločevanje zasnov za organe; 4. diferenciacija tkiv. Razvoj strunarjev (med katerimi so najvišje razviti in najpomembnejši predstavniki vretenčarji) je v osnovi zelo enoten. Najbolj enostaven in pregleden razvoj je pri škrgoustki (primitivna skupina morskih strunarjev). V prvi fazi se iz zigote z brazdanjem razvije enoslojna blastula. V drugi fazi se razvije plastovit zarodek: blastula se v procesu gastrulacije uviha (podobno kot gumijasta žoga, ki jo pritisnemo z ene strani); tako nastane gastrula. Ustje uvihanega dela so prausta; pri škrgoustki iz tega dela tako kot pri vseh devterostomidih nastane zadnjična odprtina. Zunanja plast gastrule se razvije v zunanjo zarodno plast ali ektoderm, notranja v notranjo zarodno plast ali endoderm, med njima pa je enotna tretja, srednja zarodna plast ali mezoderm (pri veliko živalih je razvita neenotna srednja plast mezenhim). Hkrati se začne telo škrgoustke podaljševati. V tretji fazi se v celi vrsti zapletenih procesov uvihavanja, izvihavanja, ustavitve itd. iz zarodnih plasti izoblikujejo zasnove organov, iz katerih se v četrti fazi razvijejo značilna tkiva. Iz zunanje zarodne plasti se razvijejo koža, žlezno tkivo, živčni sistem in čutila, iz notranje zarodne plasti črevo s priveski in iz mezoderma (in mezenhima) mišičje, vezivo, kosti, hrustanec, izločala, spolni organi in krvožilje. Ker vsebuje jajčna celica škrgoustke le malo rumenjaka, ki je enakomerno razporejen (izolecitalna jajca), nastanejo pri brazdanju ne povsem enako velike celice (adekvalno brazdanje). Bolj zapleteno je pri jajčnih celicah z več rumenjaka, katerega razporeditev vpliva tako na brazdanje kot tudi na gastrulacijo. Pri zmerno telolecitalnih jajcih dvoživk je brazdanje totalno inekvalno: na vegetativnem polu (anizotropnost) blastule so velike celice, bogate z rumenjakom; med gastrulacijo pa jih obrastejo manjše celice animalnega pola blastule in se kot nekakšen čep pogreznejo v notranjost blastocela. Pri ptičjih jajcih, ki vsebujejo zelo veliko rumenjaka (telolecitalna jajca), je brazdanje diskoidalno: tu se začne embrionalni razvoj na animalnem polu jajčne celice v diskasti strukturi blastodisku, ki je ločen od rumenjaka; endoderm nastane z vgrezanjem in migracijo celic. Zarodek z razl. embrionalnimi ovojnicami obraste rumenjak in porablja hranilne snovi. Jajčne celice sesalcev so zelo majhne, z majhno količino hranilnih snovi (človeške npr. 0,1 mm), ker se prehranjujejo ob pomoči materinega organizma. Razvijajo se v sluznici maternice in so obdane z več zaščitnimi jajčnimi ovojnicami. – Pri človeku razvoj do zrelosti v primerjavi z živalmi ni samo zelo upočasnjen, ampak vključuje tudi razvoj specifičnih duševnih lastnosti. Telesni in duševni razvoj sta tesno povezana. Opredeljena razvojna starost pa lahko odstopa od dejanskega starostnega obdobja (akceleracija, retardacija). Razvojno starost ugotavljamo s posebnimi razvojnimi testi. Razvojne motnje pripisujemo predvsem napakam v delovanju žlez in škodljivim učinkom iz okolja. – Razvoj rastlin: seme, kalitev.
Dostopnost