Pirjevec, Dušan, slovenski literarni teoretik in zgodovinar, *20.3.1921 Solkan, †4.8.1977 Ljubljana; med drugo svetovno vojno visoke vojaško-politične funkcije; doktoriral iz primerjalne književnosti, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, urednik literarnih revij in knjižnih zbirk. Od radikalnega marksista se je razvil v teoretika in kritika empirično-historične smeri, v literarno vedo vnašal prispevke filozofije eksistence, fenomenologije in Heideggerjevega mišljenja resnice biti. Raziskoval zveze slovenske moderne z evropsko književnostjo (O liriki slovenske moderne, 1955, Ivan Cankar in evropska literatura, 1964, Hlapci, heroji, ljudje, 1968), uredil zbrana dela J. Murna in z J. Vidmarjem tri knjige zbranih del O. Župančiča. Za zbirko Sto romanov napisal študije o temeljnih evropskih romanih (v knjigi Evropski roman, 1979). Pisal o razvoju estetike, literarne vede in metodologije (Estetska misel Franceta Vebra, 1975, Strukturalna poetika in literarna znanost, 1973, Strukturalna poetika, 1981, Filozofija in umetnost in drugi spisi, 1991). Izvirno razmišljal o slovenski nacionalni zavrtosti, razberljivi iz književnosti (Vprašanje o poeziji. Vprašanje naroda, 1978).
Dostopnost