proskineza [grško], kretnja, ki je v antiki izražala podreditev in prošnjo za zaščito. Grki so jo poznali od Aleksandra Velikega, ki jo je prevzel iz orientalsko-perzijskega kraljevega ceremoniala in jo vključil v helenistični kult vladarja (dotik tal s čelom). V rimskem in bizantinskem cesarskem ceremonialu je bila to kretnja predanosti in molitvena kretnja, zapovedana drža pred božanstvom. V vzhodnih Cerkvah je v navadi proskineza pred ikonami in nosilci visokih duhovnih časti, v katoliški Cerkvi pa le pri posebnih posvetitvenih dejanjih, meniški prisegi in duhovniški posvetitvi. Poznajo jo tudi v islamu in hinduizmu.
Dostopnost