analogija [grško], 1. splošno:odnos enakosti, tj. ujemanja ob hkratni različnosti.
Sorodna gesla: analogen2. filozofija:analogija je lahko povsem pojmovne narave (uravnava razmerje med pojmom in predmetom), ali pa je pojmovana kot realna struktura (npr. pri Platonu kot kozmično načelo reda). Aristotel razlikuje številne oblike analogije; telesno zdravje je npr. v analognem razmerju z »zdravo« hrano, s podnebjem ipd. (analogija atributov); po drugi strani je analogija vsakokratno razmerje med podobnostmi: kar je za ptico perut, je za ribo plavut (analogija sorazmerja). Kot analogijo v tem pomenu razumejo srednjeveški filozofi analogia entis (ustreznost biti), namreč kot podobnost tega, kar je ustvarjeno, z njegovim stvarnikom (bog) ob hkratni nepodobnosti bistva biti. I. Kant je razvil kot »analogijo izkušnje« apriorna pravila o časovnih razmerjih, ki omogočajo enotnost izkušnje.
Sorodna gesla: analogizem | analogon | Aristotel | bog | Duns Scotus | Kant, Immanuel | podobnost | sholastika | Tomaž Akvinski3. pravo:uporaba zakona po podobnosti. V primeru, ki ga zakon ne ureja, se uporabi sorodna zakonska določba (analogia legis) ali pa se odloči po splošnem pravnem načelu (analogia iuris). V kazenskem zakonu je analogija načeloma prepovedana, dopušča se samo sklicevanje na podobnost znotraj samega zakona (analogia intra legem).
Sorodna gesla: blanketni kazenski zakon | prioriteta4. jezikoslovje:težnja po prilagajanju podobnih pojavov s ciljem večje enotnosti in pravilnosti predvsem pri sklanjanju, spreganju, besedotvorju; npr. krajši po zgledu slajši.
Sorodna gesla: izomorfnost5. zoologija:prilagoditvena podobnost, podobne lastnosti ali vedenjske oblike, ki niso posledica skupnih prednikov, ampak istovrstne prilagoditve na okolje, in so nastale neodvisno druga od druge (konvergenca); npr. krila pri žuželkah in ptičih so analogne tvorbe. Nasprotno homologija.