prisilna vrnitev fevda, obveza, ki po nemškem fevdalnem pravu v primeru smrti dotedanjega fevdnika nalaga izbiro novega vazala. Postopek je znan že 877, v nemških pokrajinah pa so ga uzakonili 1180 v procesu proti Henriku Levu. Prav tako je pri Nemcih veljalo zakonsko pravilo, da je vladar vrnjeni fevd moral takoj dodeliti novemu fevdalcu. Takšna praksa je imela dolgoročnejše posledice, saj se zaradi nje v Svetem rimskem cesarstvu nikoli ni mogla vzpostaviti močna osrednja oblast. Podobne doslednosti ne srečamo v angleškem in francoskem primeru.
Dostopnost