1. Marx [márks], Karl, nemški filozof, družboslovec, politični publicist, *5.5.1818 Trier, †14.3.1883 London; sin judovskega odvetnika; 1835–41 študiral pravo, filozofijo in zgodovino v Bonnu in Berlinu, kjer je prišel v stik z mladoheglovci (G. W. F. Hegel). 1842–43 glavni urednik časopisa Rheinische Zeitung, navezal prve stike z A. Rugejem, L. Feuerbachom in Mosesom Hessom; 1843 se je poročil z Jenny von Westphalen in emigriral; 1843–45 živel v Parizu, kjer je z Rugejem izdajal Deutsch-Französische Jahrbücher in navezal stik s H. Heinejem in francoskimi socialisti, predvsem s P.-J. Proudhonom. Prijateljstvo in tesno sodelovanje s F. Engelsom. Začel se je ukvarjati s socializmom in se odvrnil od nemške idealistične filozofije (Sveta družina, Die heilige Familie, 1845, z Engelsom, Nemška ideologija, Deutsche Ideologie, 1845). Marxa so na zahtevo pruske vlade 1845 izgnali, zato je do 1848 živel v Bruslju; tam je ustanavljal delavska združenja in ustvaril prve sociološko-ekonomske teorije (delovna in presežna vrednost) ter kritično obračunal z utopičnim socializmom (Beda filozofije, La misère de la philosophie, 1847). Z Engelsom je napisal Komunistični manifest (Kommunistisches Manifest, 1848), prvo radikalno kritiko meščansko-kapitalistične družbe in hkrati poziv proletariatu. 1848 izgnan iz Bruslja, vrnil se je v Köln, kjer je ustanovil Neue Rheinische Zeitung, ki pa je bil prepovedan. Po pregonu iz Prusije (1849) spet živel v Parizu in nato v Londonu. Marx je v družbeni teoriji, ki jo je razvil do 1848, zagovarjal predvsem nujnost proletarske revolucije, ki naj bi uresničila človeka vredno družbo, po 1848 pa se je večidel posvetil sociološki razlagi zgodovine in raziskoval ekonomske zakone zgodovinskega razvoja: 18. brumaire Louisa Bonaparteja (Der 18. Brumaire des Louis Bonaparte, 1852), H kritiki politične ekonomije (Zur Kritik der politischen Ökonomie, 1859; sl. 1989), Kapital (glavno delo, prva knjiga 1867, sl. 1973, drugo in tretjo knjigo izdal Engels 1885, 1894, sl. 1987); sodelavec New York Tribune; pisal tudi politične komentarje in polemične spise; 1864 sodeloval pri ustanovitvi Mednarodnega delavskega združenja; po njegovem zlomu 1872 se Marx ni več ukvarjal z organizacijskim delom. Njegov dialektični oz. historični materializem je bil do zloma socializma med najvplivnejšimi sodobnimi filozofskimi smermi (marksizem). – V slovenščini Marx-Engels: Izbrana dela (1969–76), Cenzura in svoboda tiska (1985), Spisi o antični filozofiji (1989).
Dostopnost