šimpanz (Pan troglodytes), človeku podobna opica tropskih pragozdov v Afriki; dve ali tri podvrste; visok 0,7–1,7 m; samci 40–60 kg, samice do pribl. 40 kg; dlaka črna, siva ali rjava; včasih skoraj goli; ozke, zelo gibljive ustnice, nos je plosk z velikimi nosnicami; živi na drevju in na tleh; hrana rastlinska in živalska. Šimpanzi živijo poligamno v manjših skupinah. Nosečnost traja 225 dni, spolna zrelost pri šestih do desetih letih. 1641 so pripeljali prvega šimpanza v Evropo. Od vseh živečih človeku podobnih opic je šimpanz človeku najbližji; lahko (omejeno) izdela preprosto orodje. Posebna vrsta je pritlikavi šimpanz (bonobo; Pan paniscus), a ni veliko manjši (višina 70–90 cm) od navadnega šimpanza, povprečno tehta 45 kg; je vitkejši in ima razmeroma daljše končine in bolj okroglo lobanjo; obraz večinoma črn. Omejen na tropske gozdove je pritlikavi šimpanz bolj drevesna žival; zadržuje se v skupnostih s 50 do 120 osebki, ki živijo v spremenljivih rahleje povezanih skupinah (po 2 do 50 živali).