domača kokoš (Gallus domesticus), kura, po vsem svetu razširjena domača žival, že v starem veku je nastala iz bankivske kokoši; danes je vzrejenih veliko vrst domače kokoši. Petelin nosi na glavi velik, rdeč in mesnat greben, sabljasto zaobljeno perje v repu in po eno ostrogo na vsaki nogi. Kokoš vali pribl. 50 g težka jajca 20–21 dni. Sama vodi piščančke (koklja). Samo en odrasel petelin prevzame vodilno mesto v hierarhiji posameznega jata, zato so pogosti boji med njimi. S križanjem in selekcijo je nastalo več sto pasem, predvsem s kombiniranimi lastnostmi (meso, jajca). Veliki multinacionalni koncerni so ustvarili ekstremno intenzivne pitovne hibride (klavna zrelost v 7–9 tednih, 1600–1800 g) in hibride nesnic (ki v enem letu, kolikor živijo, znesejo 280 ali več jajc). V ljubiteljski reji domačih kokoši so merila selekcije predvsem zunanje lastnosti, kot so barva in oblika perja, oblika in velikost telesa, ali poseben namen uporabe (borilni petelini).

Sorodna gesla: bankivska kokoš | infekciozni laringotraheitis | jerebičji italijan | kure | perutnina | pritlikave kokoši


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek