mladogramatiki, šola indoevropskega in germanskega jezikoslovja, ki si je prizadevala združiti primerjalno in zgodovinsko metodo; zaradi obravnave predvsem glasoslovnih zakonov pogosto kritizirana. V Nemčiji so bili mdr. njeni predstavniki Karl Brugmann, Eduard Sievers, Hermann Paul, Wilhelm Braune, F. Kluge, Wilhelm Streitberg in Otto Behaghel, drugod K. Verner, Sophus Bugge in Graziadio Isaic Ascoli.