Lemnos ([lémnos], Límnos), grški otok v s. Egejskem morju, 477 km2, 25.000 preb., središče Mýrina, upravno spada k Lezbosu; vinogradništvo, pridelovanje začimb in oliv; živinoreja in ribolov.
Zgodovina: otok je bil naseljen že v kameni in bronasti dobi (Poliohni, jv. obala), kot prebivalci se omenjajo Tirseni, od katerih najbrž izvira lemnoška stela (z napisom v jeziku, ki je v bližnjem sorodstvu z etruščanskim). V grški mitologiji je bil Lemnos Hefajstova kovačnica (zaradi »ognjenih izbruhov« na griču Mosihlu) in središče njegovega kulta. Proti koncu 6. st. pr. n. š. ga je Miltiad mlajši osvojil kot oporišče pred Dardanelami; do ok. 200 pr. n. š. večinoma v lasti Aten. V bližini antičnega in zdajšnjega glavnega mesta Mýrine (Kastro, z. obala) ruševine še enega antičnega mesta (Hefajstija, sv. obala). V srednjem veku v 13. st. last Benečanov, nato genovske družine Gattilusi, 1657 turški, 1920 grški.
Dostopnost