• Išči po:
Armenija (Hayastan, uradno ime Hayastani Hanrapetut'yún, Republika Armenija), država v jz. Aziji brez izhoda na morje. Obsega sz. del pokrajine Armenija in meji na Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan (z Nahičevanom) in Iran.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 29.800 km2, SZ–JV 350 km
prebivalstvo 3,8 mln., 127 preb./km2, letna rast 1,5 %, življenjska doba 72 let
glavno mesto Erevan, 1,1 mln. preb., 907 m nad morjem, v dolini Araksa, na Z države
upravna razdelitev 37 rajonov
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), SND, OVSE, Svet Evrope
uradni jezik armenski
denarna enota dram (oznaka AMD)


Naravne razmere
Armenija je izrazito gorata država, saj je 90 % ozemlja več kot 1000 m nad morjem, 40 % celo več kot 2000 m nad morjem. Najvišji vrh je 4090 m visok ugasli vulkan Aragac na Z države. Sveta gora Armencev, 5137 m visoki Ararat, je na turški strani meje, vendar je iz armenskega glavnega mesta Erevan zelo dobro vidna. Na S in V države se dvigajo gorske verige Malega Kavkaza. Velik problem Armenije so potresi. Po zadnjem katastrofalnem potresu decembra 1988 (25.000 žrtev) so iz varnostnih razlogov zaprli edino jedrsko elektrarno v državi. V hidrološkem pogledu je Armenija v povodju Kaspijskega jezera. Najpomembnejša reka je Araks, po kateri deloma poteka meja s Turčijo in Iranom, v Azerbajdžanu se izliva v Kuro. Največje armensko jezero je 1900 m visoko ležeče Sevansko jezero, ki je ok. 60 % prvotne količine vode izgubilo zaradi umetnih posegov (namakanje, proizvodnja električne energije). Jezerska voda je zato postala bolj slana, ribolov so morali omejiti. Podnebje je celinsko z velikim temperaturnim nihanjem in skromno količino padavin. V Erevanu (907 m nad morjem) je povprečna letna temperatura 11,6 °C, ekstremna temperatura pa od +47 °C do –26 °C, v povprečju pade 300 mm padavin na leto. Zato le pičlo stepsko rastje; gozdovi pokrivajo le 13 % ozemlja in so omejeni na nekoliko bolj namočena gorata območja na S in JV.

Prebivalstvo
Manj kot 40 % od skupno 8 mln. Armencev, ki so raztreseni po vsem svetu, živi v republiki Armeniji (93 % njenega prebivalstva). Druga najštevilnejša skupina so bili pri popisu prebivalstva 1989 Azerbajdžanci (Azeri, 2,6 %). Zaradi vojne za Gorski Karabah so se številni med njimi že izselili. Upada tudi delež Rusov (1,6 %). 1,7 % prebivalcev je Kurdov. Narodnostna identiteta Armencev sega v čas pred krščanstvom. Čeprav so bili skozi zgodovino le redko neodvisni, pa jim je z osupljivo vztrajnostjo uspelo obdržati svojo etnično pripadnost, med drugim tudi zaradi močne vloge armenske Cerkve. Armenci se s svojo krščansko veroizpovedjo razlikujejo od večine sosedov in tako tudi od islamskih Azerbajdžancev. To nasprotje se kaže tudi v sporu v Gorskem Karabahu v Azerbajdžanu, ki je poseljen večinoma z armenskim prebivalstvom. Izobrazbena raven prebivalcev je tradicionalno razmeroma visoka; dobra polovica več kot 15 let starih Armencev ima srednjo ali visoko izobrazbo. V Erevanu sta univerza in akademija znanosti.

Državna ureditev
Leto dni po razglasitvi suverenosti (1990) je septembra 1991 Armenija razglasila nekdanjo Armensko SSR za neodvisno državo. Od 5.7.1995 velja nova ustava. Parlament ima 190 članov, njegove poslance izvolijo za štiri leta. Predsednika države volijo vsakih pet let na neposrednih volitvah. Nekdaj vladajoča komunistična partija se je 1991 razpustila. Zaradi spora s sosednjim Azerbajdžanom so začeli nastajati oboroženi t. i. samozaščitni oddelki. V Armeniji nameščeno 7. armado so podredili predsedniku.

Gospodarstvo
Armensko gospodarstvo je po razpadu ZSSR, tudi zaradi vojne z Azerbajdžanom, zelo oslabelo. Državo je zelo prizadelo pomanjkanje energije, ki je posledica azerbajdžanske blokade (zaprtje naftovodov in plinovodov) in zmanjšanja pošiljk energije iz Rusije. Embargu se je pridružila tudi Turčija.
Kmetijstvo je zaradi hribovitosti in ostrega podnebja omejeno. Na polovici poljedelskih površin pridelujejo žito, vendar ga morajo zaradi nerodovitne prsti tudi veliko uvažati. Na umetno namakanih površinah pridelujejo grozdje, sadje, zelenjavo, tobak in bombaž, v visokogorju (pašniki) gojijo ovce in koze. Privatizacija v kmetijstvu poteka dokaj hitro (že več kot tri četrtine zemljišč), v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih pa počasneje. Pomembno rudno bogastvo: baker, boksit, cink, molibden, zlato, marmor, tuf in plovec, premog (zaloge cenijo na 100 mln. t). Glavna energetska vira nafto in zemeljski plin morajo uvažati; zdaj gradijo naftovod iz Rusije prek gruzinskega ozemlja. Električno energijo pridobivajo predvsem iz hidroelektrarn (na Hrazdanu je več HE). Ok. 40 % zaposlenih dela v industriji, ki (skupaj z gradbeništvom) prinaša okoli dve tretjini narodnega dohodka. Glavne panoge strojna, elektroindustrija, kovinskopredelovalna, kemijska, aluminijeva, živilska, tekstilna in obutvena industrija. Industrijske dejavnosti, ki porabijo veliko energije, so zaradi sedanje energetske krize zelo zmanjšale proizvodnjo. Armenijo, ki je zelo odvisna od uvoza, je pretrganje gospodarskih vezi z nekdanjo ZSSR hudo prizadelo. Začela je iskati nove energetske in surovinske vire, nova tržišča ter povečevati izvoz kmetijskih in industrijskih izdelkov v z. Evropo.
Pomembno prometno sredstvo je železnica, ki je povezana z gruzinskim železniškim omrežjem in s tem s črnomorskim pristaniščem Batumi. Druge železniške proge vodijo v Azerbajdžan (proga do pristanišča Baku je večkrat prekinjena), v Turčijo in v Iran. Turizem je kljub ugodnim naravnim možnostim (gore, mineralni vrelci) onemogočen zaradi mednacionalnih konfliktov na Kavkazu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 3,0 mlr. USD, 790 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 29 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 39 %
uvoz (2001, ocena) 868,6 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 338,5 mln. USD
zadolženost v tujini (June 2001) 839 mln. USD


Zgodovina
Armencem, ki so se v 6. st. pr. n. š. priselili iz Babilona, so občasno vladale lastne dinastije. Armenija se je delila na Veliko in Malo Armenijo (vzhodna in zahodna Armenija), pokristjanila se je že ok. 300 n. š. V 5. st. je bila Velika Armenija razdeljena med Bizanc in Perzijo; 652 so prišli pod oblast kalifov. Po osvoboditvi, ki so jo 866 dosegli Bagratidi, je imela Armenija največji obseg, dokler je niso 1080 razdelili med Bizantince in Seldžuke. V 13. st. so jo opustošili Mongoli, 1514 je prišla pod Turke. V 19. st. so Rusi zavzeli območje Erevana (1828), Karsa, Ardahana in Batumija (1878). Mala Armenija je pod Vespazijanom pripadala Rimu, potem pa Bizancu. Ok. 1080 je Ruben zavzel Kilikijo. 1375 je Mala Armenija prišla pod egiptovsko, 1403 pod turkmensko, 1508 pod perzijsko in kmalu nato pod turško oblast; pod slednjo je večkrat prišlo do krvavih uporov (1895/96 in 1914/15). Kljub miru v Sèvresu (1920) je zahodna Armenija ostala pod turško oblastjo, v. del pa je 1922 prišel v okvir Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike. Od 1936 je bila Armenska SSR ena od zveznih republik ZSSR. Decembra 1988 jo je prizadel močan potres. V politiki perestrojke je tudi Armenija videla priložnost, da se loči od ZSSR. Po ljudskem referendumu je vrhovni sovjet republike 2.9.1991 razglasil neodvisnost, ki je formalno začela veljati 20.10.1991. Oktobra je bil L. Ter-Petrossian, od 1989 voditelj armenskega nacionalnega gibanja, izvoljen za prvega predsednika republike. Že 1988 konflikt z Azerbajdžanom, ker si je Armenija želela priključiti Gorski Karabah, kjer živi 70 % armenskih prebivalcev. Konec 1988 je zato ok. 700.000 ljudi na obeh straneh meje zbežalo s svojih domov. Sredi 1989 se je začela državljanska vojna med etničnima skupinama v Gorskem Karabahu, ki je v začetku 1992 pripeljala do vojne med državama. Prvi notranjepolitični ukrep novih oblasti sta bili postopna sprostitev cen in privatizacija kmetijskih zemljišč. Armenija je bila 2.3.1992 sprejeta v OZN. Na predsedniških volitvah septembra 1996 je bil drugič zapored izvoljen Ter-Petrossian, ki pa je moral 1999 zaradi slabih gospodarskih razmer odstopiti. Marca 1999 je novi predsednik postal nekdanji vodja Gorskega Karabaha Robert Kočarjan. Oktobra 1999 je bil poskus državnega udara in med streljanjem v parlamentu sta bila ubita tako premier Vazgen Sarksjan kot predsednik parlamenta Karen Demčirčjan. Proti Kočarjanu je bilo več demonstracij, saj njegova vloga v poskusu državnega udara ni bila pojasnjena, toda marca 2003 je bil vseeno ponovno izvoljen. Odnosi z Azerbajdžanom so se poboljšali, toda vprašanje Gorskega Karabaha še vedno ni rešeno.

Umetnost: armenska književnost, armenska umetnost.

Sorodna gesla: Araks | armenska književnost | armenska umetnost | armenski jezik | Azerbajdžan | Erevan | Sevansko jezero | Sèvres | Ter-Petrossian, Levon | Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek