šolska reforma, didaktično, metodično in organizacijsko preoblikovanje šolstva. Cilji sodobnih šolskih reform: prilagoditev sodobnim potrebam, skladnost med prilagajanjem pouka glede na nadarjenost otrok in zagotavljanjem enakih možnosti za šolanje vsem. Obsežna prizadevanja za reformiranje zlasti osnovnega šolstva segajo v začetna desetletja 20. st. in so značilna za ves svet: ZDA (J. Dewey), nekdanja ZSSR (A. S. Makarenko), ZRN (delovna šola, skupna šola, skupinski pouk), Italija (M. Montessori), Anglija (A. S. Neill). Tudi slovensko šolstvo je po drugi svetovni vojni doživelo vrsto pomembnih reform. Spremenil se je celoten šolski sistem ali pa le posamezni deli; npr. 1958 osnovna šola in gimnazija, 1967 poklicno in strokovno izobraževanje, v 60. letih reforma univerze, 1981 uvedba usmerjenega izobraževanja, po 1987 postopno opuščanje usmerjenega izobraževanja, 1993 nova organizacija visokega šolstva z delitvijo na praktično usmerjeno visoko strokovno izobraževanje in znanstveno usmerjeno univerzitetno izobraževanje. Po 1996 v pripravi prenova osnovnega in srednjega šolstva ter nova zasnova višjega strokovnega šolstva. Poleg tega je bilo tudi veliko notranjih šolskih sprememb ali sprememb pri poučevanju posameznih predmetov (med najbolj odmevnimi uvajanje nove matematike, celodnevna šola). Slovensko šolstvo je v zdajšnjem obdobju pred zelo pomembnimi spremembami. Novosti bodo uvajali postopoma in na podlagi strokovnega spremljanja ter vrednotenja. Med najpomembnejše novosti na posameznih stopnjah šolanja sodijo: matura (uvedena na podlagi predpisov, sprejetih že 1989–91; prva generacija dijakov jo je opravljala 1995), devetletna osnovna šola in šolska obveznost, diferenciacija pouka v osnovni šoli (učna diferenciacija; zakon o osnovnih šolah, 1996), razvejen sistem poklicnega izobraževanja, nove oblike šolanja, npr. dualni sistem, in novi progami: nižja poklicna šola, poklicni tečaj, višje strokovne šole (zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 1996), razvoj klasičnih in strokovnih gimnazij (zakon o gimnazijah, 1996), razmejitev med univerzitetnim in visokim strokovnim študijem (zakon, 1993), uvajanje treh stopenj študija, evropskega kreditnega sistema (ECTS), organov za akreditacijo študijskih programov in za razvoj visokega šolstva v skladu z bolonjskim procesom (novela zakona 2004).