• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Šrilanka (uradno ime Ṣrī Laṅkā Prajātāntrika Samājavādī Janarajaya [singalsko], Ilaṅkaiś Śańanāyaka Ṣōśaliśak Kuṭiyaraśa [tamilsko], Republika Šrilanka), do 1972 Cejlon, otoška država v s. delu Indijskega oceana.

časovni pas indijski čas (srednjeevropski čas + 4,5 ure)
površina 65.610 km2, S–J 420 km, V–Z 240 km
prebivalstvo 19,0 mln., 290 preb./km2, letna rast 1,3 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto Kolombo, 642.000 (aglomeracija 2,0 mln.), na ravnici ob zahodni obali otoka Cejlon
upravna razdelitev 9 provinc (palat) in 25 okrožij, ki jih vodijo guvernerji, te imenuje vlada
članstvo v organizacijah OZN (od 1970; kot Cejlon od 1955), Britanska skupnost narodov, SAARC, Načrt iz Kolomba
uradni jezik singalski in (od 1978) tamilski; sporazumevalni in izobraževalni jezik tudi angleščina
denarna enota rupija (oznaka LKR)


Naravne razmere
Država obsega otok Cejlon, ki ga od Indijske podceline ločujeta Mannarski zaliv in preliv Palk. Iz šelfnega morja na S štrlijo koralni apneniški otoki in peščeni nasipi. Proti Indiji se širijo kot t. i. Adamov most. Na s. delu otoka je večja ravnica, ki proti J počasi prehaja v osrednje gorovje z najvišjim vrhom Pidurutalagala (2524 m). Gorski masiv se proti J izrazito stopnjasto znižuje. Obale so povsod ravne, plaže so peščene, v ozadju pa so priobalne ravnice. Ponekod so široki peščeni nasipi in na zamočvirjenih območjih tudi jezera. Na sicer tropsko podnebje zelo vpliva monsun. Jz. monsun (maj–september) prinaša j. in z. delu otoka obilne padavine (2500 mm na leto, na privetrni strani gorovja do 5000 mm). Severni in vzhodni del otoka sta s 1000–1500 mm padavin na leto bolj sušna. Povprečna letna temperatura je 26–28 °C v nižinah in 12–16 °C v visoki notranjosti. Nekdaj bujno gozdno rastje so skoraj povsod zamenjali sekundarni degradirani gozdovi. Ostanki tropskega deževnega gozda so le še na vlažnem JZ otoka. Na bolj sušnih območjih na S in V so tudi vlažne in suhe savane. Za zavarovanje rastlinskega in živalskega sveta so ustanovili več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Večina prebivalcev so Singalci (74 %), ki izvirajo iz s. dela Indije. Druga najštevilnejša etnična skupina so Tamilci (18 %). Ti se delijo na t. i. šrilanške oz. avtohtone Tamilce (predvsem na S in V) ter na indijske oz. priseljene Tamilce (v osrednjem gorovju). Ti so se doselili kot delavci na čajnih nasadih v obdobju britanske kolonizacije, prvi pa so na otoku že od 2. st. pr. n. š. Manjšinsko prebivalstvo so t. i. Mavri ali Moori (trgovski sloj, nastal z mešanjem Arabcev, Perzijcev, Indijcev in Singalcev), Burgerji (preostanki evropskih kolonialistov, zlasti Portugalcev in Nizozemcev), Malajci in avtohtoni Vedi. Dobri dve tretjini prebivalcev je budistične veroizpovedi (povečini Singalci), 16 % je hindujcev (predvsem Tamilci), 8 % je kristjanov (predvsem katoličanov) in 8 % muslimanov. Poleg verske razdeljenosti je največji problem v državi desetletja trajajoč spor med večinskim singalskim in manjšinskim tamilskim prebivalstvom. Izobraževalni sistem je razmeroma dobro razvit. Splošna šolska obveznost velja za otroke, stare od 6 do 14 let, zato je 13-odstotna stopnja nepismenosti v primerjavi z bližnjimi državami nizka. 1979 se je prej enotna univerza razdelila; zdaj je devet samostojnih univerz.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1978 je Šrilanka predsedniška republika. Državo vodi predsednik, izvoljen na neposrednih splošnih volitvah. V njegovih rokah je tudi izvršilna oblast. Imenuje predsednika vlade in je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. V enodomnem parlamentu, t. i. ljudski skupščini, je 254 poslancev; njihov mandat traja šest let. Vzrok za državljansko vojno, ki je izbruhnila po 1983, so zahteve tamilskih upornikov (Tamilski osvobodilni tigri) po ustanovitvi avtonomne tamilske države na S in V otoka. Nacionalistična singalska Fronta narodne osvoboditve je izvajala napade predvsem na J otoka, 1987 pa je zavrnila avtonomijo, zagotovljeno Tamilcem. Po množičnem nasilju (premirje na S otoka so nadzorovali tudi indijski vojaki) so se možnosti za dosego miru spet povečale zlasti po uspešnih dogovorih o vnovični vzpostavitvi delne avtonomije sredi 90. let. Pravosodni sistem temelji na britanskem pravu, vendar so poleg njega (predvsem v družinskem in dednem pravu) v veljavi tudi razl. drugi (etnično in versko določeni) pravni sistemi.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva te otoške države je kmetijstvo, saj zaposluje približno polovico vsega aktivnega prebivalstva. Nekdaj pomembna gospodarska veja je bil tudi turizem, po izbruhu državljanske vojne (1983) pa je precej nazadoval. Kmetijsko izrabljenih je pribl. 30 % celotne površine države, skoraj na polovici obdelovalnih površin pa pridelujejo riž. Na povečini podržavljenih velikih nasadih v vzpetem svetu pridelujejo čaj, kokosove orehe in kavčuk. Večino svojih pridelkov izvažajo. Za izvoz so pomembne tudi začimbe (cimet, poper, nageljnove žbice in muškat). Poleg riža pridelujejo še koruzo, proso, maniok, krompir in batate, predvsem za svoje potrebe. Pomen živinoreje je manjši. Najpomembnejši sta govedoreja in reja vodnih bivolov, ki jih uporabljajo kot delovne živali. Slabše razvit je tudi ribolov, čeprav je njegov pomen v priobalnih krajih velik.
Rudarstvo je omejeno na pridobivanje grafita ter dragih in poldragih kamnov (safir, rubin, beril idr.). V morskem šelfu (preliv Palk) so odkrili nahajališča nafte. Industrializacija je šele v povojih. Poleg živilske so bolj razvite tudi tekstilna, kemijska (predelovanje nafte, pridobivanje umetnih vlaken), gumarska in kovinska industrija. V zadnjih letih so se v delno podržavljenih podjetjih, predvsem v izvozno usmerjenih, povečala vlaganja zasebnega in tujega kapitala. Omeniti je treba tudi tradicionalno obrt. Cestno omrežje na Šrilanki je dokaj gosto in predvsem na JZ države tudi razmeroma kakovostno. Železniško omrežje je slabo razvito. S trajektno povezavo prek preliva Palk je povezano z indijskim železniškim omrežjem. Glavno mesto Kolombo je tudi svetovno pomembno letalsko in pomorsko prometno središče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 16,2 mlr. USD, 850 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 21 %, industrija 27 %, storitvene dejavnosti 52 %
uvoz (2001) 6 mlr. USD
izvoz (2001) 4,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 9,9 mlr. USD


Zgodovina
Edino še živeče avtohtono ljudstvo so pripadniki Vedov. Večina prebivalcev je Singalcev, ki so se priselili v 6. st. pr. n. š. V 3. st. pr. n. š. so misijonarji na otok zanesli budizem. Singalci so bili nekdaj znani kot kolonizatorji in graditelji mest (mdr. starih prestolnic Anuradhapura in Polonnaruwa). Postavili so tudi več kot 100 m visoke dagobe (pagoda), kamnite stavbe, v katerih so shranjevali budistične relikvije, in gradili velike jezove, namenjene namakanju obdelovalnih površin. V 2. st. pr. n. š. so začeli iz j. Indije na otok vdirati Tamilci. Največji naselitveni val Tamilcev je bil v obdobju 7.–11. st. in Singalci so se umaknili na j. del otoka. Tam, kjer so se naselili Tamilci, so budistični spomeniki in namakalne naprave zvečine propadli. Cejlon je že od začetka velikih odkritij postal zanimiv za evropske kolonizatorje. 1505 je F. de Almeida v kraju Kotte s singalskim kraljem sklenil pogodbo, po kateri je Portugalska dobila monopol za trgovanje s cimetom. 1517 so Portugalci zgradili utrdbo Kolombo in jo razvijali v izvozno pristanišče. 1638 je singalski kralj Radžasinha II. v boju proti Portugalcem poklical na pomoč Nizozemce. Ti so si prizadevali doseči nadzor nad Indijskim oceanom, zato je bil otok Cejlon zanje pomembno oporišče. Do 1658 so zavzeli vsa portugalska oporišča. 1795/96 je otok pripadel Veliki Britaniji. 1815 so Britanci izgnali zadnjega singalskega kralja v Kandyju. Po mirovnem sporazumu, ki sta ga v Amiensu (1802) sklenili Velika Britanija in Francija, je otok postal britanska kolonija. 4.2.1948 je Cejlon dobil status neodvisnega dominiona. Člani vlade so bili predstavniki prozahodne Združene narodne stranke. 1956 jo je zamenjala levo usmerjena Osvobodilna stranka pod vodstvom Solomona Bandaranaikeja. Ta se je zavzemal za neuvrščenost in nenasilno osamosvojitev. 1956 je izdal odlok o razpustitvi britanskih oporišč na otoku. Po njegovem umoru (1959) je za krajši čas znova prevzela oblast Združena narodna stranka. 1960 je predsednik vlade postala Sirimavo Bandaranaike, vdova umorjenega premiera. Na tem položaju je ostala do 1965, pozneje pa spet 1970–77. Njena vlada je bila koalicijska. Po krvavo zadušeni vstaji študentov in brezposelnih izobražencev je v državi uvedla izredno stanje. 1972 je Cejlon postal republika in država se je preimenovala v Šrilanko. 1976 je bila ustanovljena Tamilska združena osvobodilna fronta in se začela bojevati za ustanovitev samostojne države v s. in v. delu otoka. 1977 je na volitvah zmagala Združena narodna stranka, leto pozneje je bil uveden predsedniški sistem. Šrilanka je postala demokratična socialistična republika. 1983 je v državi izbruhil singalski nacionalizem, usmerjen proti Tamilcem. Zaradi množičnih pokolov so se zelo poslabšali odnosi s sosednjo Indijo. Spor med Singalci in Tamilci je prerastel v državljansko vojno. V njej je 1987–89 v vlogi mirovnih sil posredovala indijska vojska. Njen poseg ni bil uspešen, država pa je tako rekoč razpadla na dva povsem ločena dela. 1989 je postal predsednik države R. Premadasa; ubit 1993 v bombnem atentatu. 1994 so napetosti med obema stranema nekoliko popustile, kljub temu pa so zdaj pogosti zlasti napadi Tamilskih tigrov na vladne enote. Od 1994 je predsednica države hči Sirimavo Bandaranaike, C. Kumaratunga (predsednica Ljudske zveze, zmagovalke na volitvah avgusta 1994). Nova predsednica je začela pogovore s tamilskimi uporniki in s posredovanjem norveške vlade so februarja 2002 Tamilci prenehali z napadi. Tamilci so pogajanja prekinili aprila 2003, saj naj bi vlada ne storila dovolj za obnovo tamilskih območij, toda premirje še vedno traja. Po trenjih med predsednico in decembra 2001 izvoljenim premierom Ranilom Wickermesinchejem so bile aprila 2004 razpisane predčasne volitve, na katerih je zmagala Kumaratungina Ljudska zveza. Nov premier je postal Mahina Rajapakse. Na začetku 2004 je prišlo tudi do spora in oboroženega medsebojnega obračunavanja med Tamilskimi tigri.

Sorodna gesla: Adamov most | Almeida, don Francisco de | Bandaranaike, Sirimavo | Bandaranaike, Solomon | Britanska Indija | budizem | Cejlon | dominion | Indijska podcelina | Kolombo | Kumaratunga, Chandrika | pagoda | Pidurutalagala | Premadasa, Ranasinghe | Tamilci | Vedi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek