Habermas [hábərmas], Jürgen, nemški sociolog in filozof, *18.6.1929 Düsseldorf; vodilni predstavnik druge generacije frankfurtske šole; ukvarja se predvsem s teorijo komunikacije, pri tem izhaja iz Adornove in Horkheimerjeve kritike razsvetljenstva. V svojem zgodnjem delu se je ukvarjal z zgodovinskimi vzroki ločitve družboslovja od naravoslovja, od 1970 pa se pod vplivom filozofije govornega dejanja in sociološke lingvistike ukvarja s t. i. komunikacijskim dejanjem. Meni, da razsvetljenstvo in njegovo posvečanje pozornosti subjektu tudi od družboslovja zahteva diskurz v obliki transcedentalne pragmatike, idealne razmere, v katerih bi vrednote lahko delovale, razsvetljenski termin resnice pa bi prišel do veljave. Njegova dela se vedno dotikajo aktualne tematike, bodisi holokavsta, postmoderne ali sredstev javnega obveščanja.
Dela: Strukturne spremembe javnosti (Strukturwandel der Öffentlichkeit, 1962; sl. 1989), Spoznanje in interes (Erkenntnis und Interesse, 1968), Vprašanja legitimnosti v poznem kapitalizmu (Legitimationsprobleme im Spätkapitalismus, 1973), Nova nepreglednost (Die neue Unübersichtlichkeit, 1985), Filozofski diskurz moderne (Der philosophische Diskurs der Moderne, 1985), Pometafizično mišljenje (Nachmetapsysiches Denken, 1992).
Dostopnost