teorija o funkcionalni harmoniji, teorija o harmonskih razmerjih v dominantnotonalni glasbi; utemeljil jo je H. Riemann (Poenostavljeni nauk o harmoniji, Vereinfachte Harmonielehre, 1893); iz treh glavnih funkcij – tonike, dominante in subdominante – so izpeljani vsi drugi akordi (npr. terčni, paralelni idr.). Akordi se zapisujejo s funkcionalnimi označbami, npr. D (dominanta), T (tonika), Tp (tonična paralela); akordu tuji toni so označeni s številkami, npr. S 6/5 (subdominantni kvintsekstakord, nauk o harmoniji).
Dostopnost