Grenlandija (normansko, ‘zelena dežela’, dansko Grønland [grénlan(d-)], grenlandsko Kalaallit Nunaat), največji otok na svetu, velik 2,175.600 km2; na območju Arktike, politično je del Danske. 1,833.900 km2 površine prekriva več kot 3000 m debela ledena odeja. Najvišje gore segajo do 3700 m visoko. Obala je zelo razčlenjena, s številnimi fjordi. Podnebje je ostro polarno. Živalski svet sestavljajo severni medved, polarna lisica, moškatno govedo, severni jelen, morske ptice, tjulnji. Rastlinje je zelo skromno in tudi gospodarske možnosti so majhne. Redka naselja so samo ob obali. 56.000 preb. (88 % je Grenlandčanov eskimskega rodu s svojim jezikom). Glavno mesto Godthåb.
Zgodovina: Grenlandijo so odkrili v 10. st. 982 ga je dosegel Erik Rdeči, potem so se začeli naseljevati Norvežani. Preživljali so se z ribolovom, lovom, ovčerejo in rejo severnih jelenov. Zaradi poslabšanja podnebnih razmer in bojev z Eskimi, ki so vdirali s S, so bila prvotna naselja v 15. st. opuščena. Novo naseljevanje v 18. st., ko je bil otok politično priključen Danski. Od 19. st. reden in pogost cilj različnih znanstvenih odprav. Po drugi svetovni vojni pomemben ribolov (izvoz kozic), lov na tjulnje, skromna živinoreja in rudarstvo (svinec, kriolit, premog). Tam so pomembna vojaška oporišča, znanstvene postaje (narodni park Severna Grenlandija) in letališče. Razvija se turizem. Od 1979 ima Grenlandija široko avtonomijo znotraj Danske (lasten parlament in vlada); 1985 je izstopila iz evropske skupnosti, od takrat Danski pridruženo samostojno državno ozemlje.
Dostopnost