sevanje gama (γ-sevanje), elektromagnetno sevanje z valovno dolžino od 10–5 do 10–10 µm, ki nastane mdr. pri jedrskih konverzijah in je zelo prodorno. Oslabitev sevanja pri prehodu skozi snov je sorazmerna z maso obsevane snovi in neodvisna od njene sestave. Sevanja gama povzroči v snovi fotoefekt, kjer foton izbije elektron iz elektronske ovojnice atoma, Comptonov pojav, pri katerem se spremeni energija vpadnega fotona ali tvorbo para, pri kateri se visokoenergijski kvant gama spremeni v elektron in pozitron. Energijo sevanja gama lahko določimo s spektrometrom gama. Sevanje gama uporabljamo pri zdravljenju raka in pri preskusih materialov.
Dostopnost