gregorijanski koral [po Gregorju I. Velikem], enoglasni liturgični in polliturgični napevi rimskokatoliške Cerkve v latinskem jeziku; nastali so v srednjem veku najbrž večinoma po grško-rimskih in sirsko-judovskih zgledih; po posameznih deželah so se razvijali različno. Molitve in obredna berila izvajajo v gregorijanskem koralu enoglasno kot psalme, himne, antifone in sekvence pa zborovsko. Prvotno so jih zapisovali z nevmami (brez črt), pozneje v rimski kvadratni notaciji ali (v Nemčiji) v gotski pisavi. Na zahtevo tridentinskega koncila je bila v začetku 17. st. izdana Editio Medicaea. Zdaj uporabljena Editio Vaticana (od 1908) se vrača k starejšim oblikam. Gregorijanski koral je odločilno zaznamoval glasbo srednjega veka, ko je skladanje pomenilo predvsem okraševanje danih napevov: zaradi časti, da sodi v obredje, je bil nedotakljiv.
Dostopnost