falanga [grško phalanx, ‘valjar’],
1. antika: v starogrški vojski sklenjena bojna vrsta (več vrst druga za drugo), ki jo sestavljajo težko oboroženi hopliti s sulicami kot glavnim orožjem.

Sorodna gesla: Filip II. | heteri | hopliti | sulica
2. zgodovina: protikomunistično gibanje v Španiji; začetnik (1933) J. A. Primo de Rivera y Saenz de Heredia; pod vplivom italijanskega fašizma in nemškega nacizma je bil cilj totalitarna vladavina; posledica dejavnosti falange avtoritarni režim. 1937–76 edina državna stranka, do 1975 pod Francovim vodstvom. Zakon o državnih organih (1966) je potrdil Francovo vladavino. V nasprotju z izvirnim konceptom je bila ta le še formalna, tako da je ostal brez neposrednega političnega vpliva.

Sorodna gesla: fašizem | Primo de Rivera y Saenz de Heredia, José Antonio | španska zgodovina
3. anatomija: prstni členek.

Sorodna gesla: noga | roka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek