precesija [latinsko praecedere, ‘iti pred’],
1. fizika: 1) vrtenje vrtavkine osi (vrtavka) zaradi vpliva zunanjih sil. Če na vrtečo se in zunaj težišča podprto vrtavko deluje sila, ki povzroča navor glede na točko podprtja, se vrtavka giblje pravokotno na smer sile. Njena os opisuje plašč stožca (npr. otroška vrtavka, ki jo zavrtimo nekoliko postrani). 2) v jedrski fiziki elektroni, ki krožijo okrog jedra, precedirajo okrog smeri zunanjega magnetnega polja. Njihovo kotno hitrost izraža Larmorjeva frekvenca.

Sorodna gesla: kotna hitrost | merilnik zavoja | navor | vrtavka | žiroskop
2. astronomija: spreminjanje lege osi Zemlje zaradi privlačnih sil Sonca in Lune na ekvatorsko odebelitev (geoid) Zemlje (lunisolarna precesija). Os Zemlje opiše plašč stožca z vrhom v središču Zemlje. Zato se nebesni pol giblje v smeri urnega kazalca po majhnem krogu okoli pravokotnice na ravnino ekliptike in potrebuje za en obhod 25.800 let (Platonovo leto). Pomladna točka kroži z enako periodo v isti smeri po ekliptiki (tropsko leto). Vpliv planetov doda še veliko manjšo planetarno precesijo. Skupni učinek obeh je splošna precesija (na leto 50,27"); precesijo je odkril že Hiparh iz Nikaje.

Sorodna gesla: Al Batani | astrologija | astrometrija | astronomske koordinate | Bessel, Friedrich Wilhelm | geoid | grška matematika in naravoslovje | Hiparh iz Nikaje | letni časi | leto | nutacija | Platonovo leto | Severnica | severni pol | zodiakalni znaki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek