Ibsen [ípsen], Henrik, norveški dramatik, *20.3.1828 Skien, †23.5.1906 Oslo; od 1851 pri gledališču v Bergnu, 1857 postal vodja Norveškega gledališča v Oslu, 1864–91 živel v tujini (največ v Italiji in Nemčiji). Po zgodovinskih igrah začel pisati idejne drame (Brand, 1866; sl. 1977, Peer Gynt, 1867; sl. 1980, Cesarji in Galilejci, Kejser og Galilæer, 1873), nato realistične družbene drame, ki pomenijo prodor moderne v skandinavske književnosti (Zveza mladih, De Unges Forbund, 1869, Stebri družbe, Samfundets støtter, 1877; sl. 1910, knjiga 1966, Nora, Ett dukkehjem, 1879; sl. 1892, knjiga 1966, Strahovi, Gengangere, 1881; sl. 1899, knjiga 1966, Sovražnik ljudstva, En folkefiende, 1882; sl. 1906, Divja račka, Vildanden, 1884; sl. 1928, Rosmersholm, 1886; sl. 1925, knjiga 1976, Gospa z morja, Fruen fra havet, 1888; sl. 1923, Hedda Gabler, 1890; sl. 1922, Mali Eyolf, Lille Eyolf, 1894; sl. 1979).