cirkulacija [grško-latinsko], približno vase sklenjeno gibanje v ozračju ali oceanih, tudi značilna globalna razporeditev vetrov. Od ekvatorja proti poloma razlikujemo v zračnem tlaku pri tleh: 1. ozek ekvatorialni pas nizkega zračnega tlaka z rahlimi vetrovi v jedru; 2. do širine 30° območje pasatov (s. polobla: sv. pasat, j. polobla: jv. pasat); 3. subtropski pas visokega zračnega tlaka (konjske širine), izvor pasatov; 4. pas z. vetrov zmernih širin (potujoča območja visokega in nizkega zračnega tlaka); 5. slabo izraženo območje visokega zračnega tlaka nad poloma. Cirkulacijo atmosfere dopolnjujejo topli in mrzli tokovi oceanov, da je temperaturni razpored med poloma in ekvatorjem bolj izravnan, kot bi moral biti kot posledica razl. obsevanja. Danes poskušajo na osnovi povezanih modelov atmosfere in oceanov z računalniki ugotoviti splošen razvoj kroženja v različnih razmerah, razložiti anomalije in razvoj podnebja.
Dostopnost