tabu [polinezijsko], v posameznih družbah religiozno-magična zapoved in prepoved, katere kršitev se kaznuje s strogimi kaznimi; poznajo ga skoraj vsa naravna ljudstva. S tabuji so zaznamovani (tabuizirani) predmeti, osebe, območja, dejanja, ki so jim lastne močne nadnaravne sile (mana). Poleg ohranjanja veljavnih institucij (poglavar, duhovnik, verski obredi) je naloga tabuja predvsem varovati ogrožene osebe (nosečnice, bolnike) ali skrivne institucije (skrivna združenja, totem). S. Freud je pojasnil socialnopsihološko funkcijo tabuja kot učinkovito oviro za zadovoljitev nagona, kar omogoča urejeno družbeno življenje. V sodobnih družbah so tabuji pogosto vgrajeni v pravosodni sistem (krvoskrunstvo) ali pa vpleteni v pravila vedenja (spolni, religiozni tabuji, tabu smrti).
Dostopnost