parni stroj, pogonski toplotni stroj, ki kemično energijo goriva spreminja (toplota in razpenjanje pare) v mehansko delo. Sestavljajo ga parni kotel s kuriščem, delovni valj in kondenzator. Para nastaja pri segrevanju vode v kotlu (iz 1 litra vode 1800 l pare). Para pri visokem tlaku vstopi v delovni valj in potisne bat v notranjost valja. Bat prek ojnice in ročičnega mehanizma, ki vzdolžno gibanje spremeni v vrtenje, poganja vztrajnik in pogonsko gred stroja. Vstop in izstop pare v delovni valj krmilijo drsnik ali ventili; te poganjajo odmikala ali ekscenter na gredi vztrajnika. Navadno para priteka v valj izmenično na eno in drugo stran bata. Takšen, dvostransko delujoči parni stroj, krmili križnik. Pri polnotlačnem parnem stroju je ventil za dovod pare odprt ves čas, dokler traja potiskanje: tlak pare v valju je stalen, zato je stalna tudi sila, ki potiska bat. Pri ekspanzijskem parnem stroju (najbolj razširjen) pa ventil spusti v valj omejeno količino pare. Para se med potiskanjem bata razpenja oz. ekspandira; ob tem se tlak v valju in potisna sila na bat zmanjšujeta. V parnem stroju na pregreto paro ima para temperaturi 400 °C (pri tlaku 100 bar). Pri parnem stroju z deljeno ekspanzijo teče para iz enega valja v naslednjega (navadno trije valji) in pri tem postopoma ekspandira. Ker je tlak pare v vsakem valju nižji, mora biti njegov premer večji. Parni motorji so hitrotekoči, večvaljni parni stroji z ojnicami brez križnikov in enostranskim delovanjem. Parni stroj je sprožil industrijsko revolucijo. Po 1770 je poganjal industrijske stroje, po 1800 pa parnike in železniške lokomotive. Prvi stroj na paro je izdelal D. Papin. Anglež Newcomen ga je 1705 izboljšal, vendar je šele 1765 J. Watt zgradil prvi za industrijo uporaben parni stroj. Zaradi majhnega izkoristka (do 18 %) ga je spodrinil motor z notranjim zgorevanjem, pri stacionarnih pogonskih sistemih pa parna turbina.
Dostopnost