Gregor (Gregorij), papeži:1. Gregor I. Veliki (590–604), cerkveni učitelj, *pred 540 Rim, †12.3.604 prav tam; prvi redovnik, ki je postal papež; utrl pot misijonu med Anglosasi (594 odposlal 40 redovnikov) in prestopu Langobardov h katoliški veri; nasprotno kot patriarh v Carigradu, ki je imel naslov oikumenikos, je sebe imenoval servus servorum Dei. S svojimi številnimi spisi, polnimi vere v čudeže in poenostavljanj naukov cerkvenih učiteljev, predvsem njegovega vzora Avguština, je močno vplival na ves srednji vek. Svetnik, god: 3.9.
Sorodna gesla: Bonifacij3. Gregor III. (731–741), *Sirija, †28.11.741 Rim; močno posegel v spor o čaščenju podob, 732 Bonifacija povzdignil v škofa. Svetnik, god: 28.11.
Sorodna gesla: Bonifacij4. Gregor V. (996–999), pravo ime Brun(o), sin koroškega vojvode Otona, brat začetnika cesarske veje Salijcev Henrika in koroškega vojvode Konrada I., pravnuk Otona Velikega, *972, †18.2.999 Rim; prvi nemški papež, imenoval ga je Oton III., ta je Gregorja V. (sina svojega bratranca) tudi rešil iz pregnanstva v Pavii (996–998) ter obračunal z upornimi rimskimi patriciji in s protipapežem Janezom XVI. Prenovitveno dejavnost mladega papeža (mdr. cerkvena zbora v Pavii 997 in Rimu 998) je pretrgala nenadna smrt v nepojasnjenih okoliščinah.5. Gregor VII. (1073–85), pravo ime Hildebrand, *ok. 1021, †25.5.1085 Salerno; 1046/47 s papežem Gregorjem VI. v izgnanstvu v Kölnu, 1047–49 verjetno menih v Clunyju, 1059 sodeloval pri novi ureditvi volitev papeža (papeža volijo izključno kardinali). Prežet s prepričanjem, da je duhovna oblast nad svetno, je Gregor VII. skušal uresničiti božje kraljestvo na zemlji; boril se je proti simoniji, porokam duhovnikov in laični investituri.
Sorodna gesla: Friderik II. | Inocenc IV.7. Gregor XIII. (1572–85), pravo ime Ugo Buoncompagni, *1.1.1502, †10.4.1585 Rim; odločno podpiral protireformacijo (ustanovil nunciature, semenišča, podpiral jezuite), dal revidirati Corpus iuris canonici, 1582 uvedel še zdaj veljavno reformo koledarja.
Dostopnost