George [geórge], Stefan, nemški pesnik, *12.7.1868 Büdesheim, †4.12.1933 Minusio; v stiku s pomembnimi sodobniki v Franciji, Angliji, Avstriji, na Nizozemskem. Ustanovil Blätter für die Kunst (1892–1919), na čelu Georgejevega kroga, kot najpomembnejši predstavnik nemškega simbolizma si je prizadeval za knjižno reformo, usmerjeno proti naturalizmu. Njegova oblikovno stroga lirika v izbranem, pogosto kodiranem jeziku pojmuje umetnost kot sakralno vrednoto, ki ji mora pesnik služiti kot svečenik.
Dela: Himne (Hymnen, 1890), Romanja (Pilgerfahrten, 1891), Algabal (1892), Knjige pastirjev in hvalnice (Bücher der Hirten und Preisgedichte, 1895), Leto duše (Das Jahr der Seele, 1897), Preproga življenja … (Teppich des Lebens …, 1900). V Sedmem prstanu (Der siebente Ring, 1907), Zvezdi zveze (Der Stern des Bundes, 1914), Novem kraljestvu (Das neue Reich, 1928) je vedno bolj iracionalno razglašal pobožanstvenega človeka in nadosebno kraljestvo. Prozno delo Dnevi in dejanja (Tage und Taten, 1903); prevajal Danteja, Mallarméja, Baudelaira. – V slovenščini izbor pesmi Stefan George (1995).
Dostopnost