razodetje, razkritje božjih stvari; po eni strani označuje način, po katerem Bog človeku oznani določeno védenje, po drugi strani pa vsebino tega oznanila. Začetnik (tvorec) razodetja je vedno numen, oblika razodetja pa so lahko sanje, vizije ali sveti predmeti, njeni prejemniki pa ljudje, ki so deležni posebne milosti, npr. preroki in duhovniki.