ogljikov dioksid (CO2), nestrupen, brezbarven, negorljiv plin; glede na tlak je bolj ali manj topen v vodi, je anhidrid ogljikove kisline (H2CO3), tališče –56,7 °C (pri tlaku 5 bar), vrelišče 20 °C (pri tlaku 57 bar, v jeklenkah je torej utekočinjen); pribl. 1,5-krat težji od zraka, nabira se ob tleh (v kleteh, kjer poteka alkoholno vrenje, jamah), povzroči smrt zaradi pomanjkanja kisika. Pri hitri spremembi tlaka (ob iztekanju iz jeklenke) nastanejo iz tekočega ogljikovega dioksida kristali CO2 (suhi led). Je v zraku (0,03 vol. %, v izdihanem zraku 4 %), v vulkanskih plinih, CO2-vrelcih (npr. Mehika 250.000 m3 na dan), industrijskih odpadnih plinih. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid pri asimilaciji. Ogljikov dioksid uporabljamo mdr. v sodavici, kislih vodah, limonadah, pri polnjenju piva, razpršilcev, gasilnih aparatov. Stalni porast deleža CO2 v zraku (1850 288 ppm, 1980 več kot 340 ppm in 1990 že 355 ppm, tj. 2,7 · 1015 kg CO2 v atmosferi) zaradi kemičnih procesov in gorenja snovi, ki vsebujejo ogljik, povzroča spremembe podnebja (učinek tople grede). Na konferenci OZN o okolju 1992 je več kot 150 držav podpisalo sporazum, ki predvideva zmanjšanje deleža ogljikovega dioksida v industriji in prometu na raven 1990, niso pa se dogovorili, kdaj naj bi ta cilj dosegli.
Dostopnost