presnova (metabolizem), spremembe, ki se v organizmu dogajajo med zaužitjem hrane in izločitvijo ostankov ter temeljijo na kemičnih in fizikalnih dogajanjih. Presnova in z njo povezana izmenjava energije sta nujni za vse življenjske procese (življenje). Pomemben element presnove je ogljik, ki sestavlja ogrodja najrazličnejše zgradbe (deloma iz tisočev do milijonov atomov). Na atome teh ogrodij se vežejo zlasti vodik, dušik, fosfor, žveplo, kisik; tako nastanejo organske spojine: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, encimi, hormoni, vitamini idr. Od anorganskih spojin so potrebne voda (zlasti kot topilo in transportno sredstvo) in mineralne soli (zlasti soli natrija, kalija, magnezija, kalcija, klora in različnih mikroelementov), pomembne predvsem za elektrolitsko ravnovesje, deloma pa so udeležene tudi pri gradnji okostja idr. Kisik večina organizmov uporablja za oksidacijo hranil in rezervnih snovi in tako za pridobivanje energije (dihanje). Le rastline se lahko prehranjujejo avtotrofno, tj. spreminjajo neorganske snovi v organske (fotosinteza, kemosinteza). Ljudje in živali se prehranjujejo heterotrofno; organskih spojin ne morejo izdelovati sami, zato so odvisni od rastlinske prehrane, bodisi kot rastlinojedci ali posredno kot mesojedci (večji energijski dobiček). S prehrano vnesena energija se deloma uskladišči kot kemična energija (v obliki višjih kemijskih spojin), deloma pretvori v delo in v določeni meri spremeni v toploto. Ta posebej za nižje živali pogosto pomeni izgubo energije, toplokrvne živali pa jo izrabijo (pospešitev presnove, večja zmogljivost organov idr.). Presnova obsega štiri stopnje: 1. sprejem snovi; 2. preoblikovanje v telesu lastne spojine (asimilacija) z razkrojem v preproste gradnike (prebava) in nato s sintezo lastnih spojin za telesno gradnjo, ohranitev (posebej pri odraslih organizmih) in življenjske dejavnosti; 3. razgradnja (disimilacija), ki znova pripelje do preprostih končnih produktov (ogljikov dioksid, voda, amoniak itd.); 4. izločanje (ekskrecija). Presnova je lahko prilagojena posebnim življenjskim razmeram, npr. spremenljivim delovnim zahtevam, raznoliki ponudbi hrane; med zimskim spanjem ali pri mirujočih rastlinah se zmanjša na minimum, pri brejih živalih se poveča. Med stradanjem se najprej razgradijo rezervne snovi, nato mišice in končno organi. Presnova odraslih, zdravih živali in ljudi je v dinamičnem ravnotežju (biološki razpolovni čas). Merilo presnove je npr. bazalna presnova. Od hormonov na presnovo posebno vplivajo tiroksin, kortikosteroidi (npr. kortikosteron), rastni hormon in adrenokortikotropni hormon (ACTH).
Dostopnost