Kos, grški otok, eden od Južnih Sporadov (Dodekanez), pred z. obalo Male Azije, 282 km2, do 846 m visok, 20.000 preb., glavno mesto Kos; zdraviliško mesto.

Zgodovina: odkrite jame iz mlajše kamene dobe, najdbe iz mikenske dobe. V 5./4. st. pr. n. š. pridružen atiški pomorski zvezi, po zavezniški vojni pod karijskim kraljem Mavzolom II.; 333 je otok osvobodil Aleksander Veliki, od 309 do sredine 3. st. z vmesnimi prekinitvami podrejen Ptolemajcem, v poznejših vojnah na strani Rima; izropal ga je Mitridat VI., nov razcvet v rimskem cesarstvu. Asklepijev tempelj, ki so ga začeli graditi v 4. st. pr. n. š., je bil sedež zdravniške šole na Kosu; ustanovil jo je Hipokrat. V srednjem veku 1313–1522/23 pod rodoškimi ivanovci, 1523–1912 turški, 1912–47 italijanski.

Sorodna gesla: atiška pomorska zveza | Dodekanez | Eskulap | Hipokrat | ivanovci | Mavzol II. | Nísyros | Ptolemajci | Sporadi | zavezniške vojne


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek