kita,
1. splošno: splet iz treh ali več pramenov las. Ženske so kite nosile že v obdobju preseljevanja ljudstev, v srednjem veku so jo občasno nosili tudi moški, v 18. st. jo je zamenjala lasulja. Na Kitajskem so jo v 17. st. v dobi dinastije Mandžu vsilili kot moško pričesko in jo 1929 odpravili.

Sorodna gesla: lasje | lasulja
2. anatomija: tetiva, tendo, v snope združena vezivna vlakna kot končni deli mišice; kita pripenja mišico na kost in omogoča gibanje dveh s sklepom povezanih kosti. Večina kit poteka po kitnici (tetivni nožnici), varovalnem drsnem kanalu z dvojno steno in tekočino, ki zagotavlja drsnost kite. Vnetje kitne ovojnice imenujemo tendovaginitis.

Sorodna gesla: Ahilova kita | mišica | tendovaginitis
3. lov: družina poljskih kur, posebej jerebice. Starša sta z mladiči vse do konca zime, ko nastopi parjenje.

Sorodna gesla: poljske kure


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek