veda o narodnem gospodarstvu (včasih politična ekonomija), del ekonomske vede, ki se ukvarja z raziskovanjem ekonomskih pojavov, povezav in zakonitosti, pomembnih za celotno gospodarstvo. V središču pozornosti je ekonomska teorija (splošna veda o narodnem gospodarstvu); ta se glede na raven agregacije opazovanih spremenljivk deli na: 1. mikroekonomijo (analiza strukture, delovanja in vedenja posameznih gospodinjstev in podjetij), 2. makroekonomijo (analiza narodnogospodarskih spremenljivk, npr. bruto domačega proizvoda, zaposlenosti, ravni cen idr.). Osrednji pojem ekonomske teorije je raziskovanje pogojev za ravnotežje na posameznih trgih (parcialna analiza) in agregatnem narodnogospodarskem trgu (agregatna analiza); pri tem pa se lahko vse spremenljivke nanašajo na isto časovno obdobje (statična analiza) ali različna časovna obdobja (dinamična analiza); v zadnjem primeru je mogoče raziskovati časovni potek gospodarskega procesa. Medsebojno odvisnost posameznih ekonomskih spremenljivk je mogoče opisati z matematičnimi funkcijami. Merjenje parametrov teh funkcij s statistično ugotovljenimi vrednostmi je naloga ekonometrije. Ekonomske povezave med posameznimi deli gospodarstva je mogoče ponazoriti v obliki sheme krožnega toka; običajno se sestavi za analizo preteklih procesov (analiza ex-post, npr. narodnogospodarski računi); nasprotno analiza ex-ante, ukvarja se s pričakovanimi vrednostmi ekonomskih spremenljivk. Glede na specifične predmete raziskovanja znotraj ekonomske teorije razlikujemo: teorijo porabe, proizvodnje, razdelitve, zaposlenosti, teorijo denarja in zunanjetrgovinsko teorijo, teorijo konkurence, konjunkture, rasti in teorijo cen ipd. Veda o narodnem gospodarstvu obsega tudi teorijo gospodarske politike; ta sistematično analizira možnosti za vplivanje države na potek gospodarskega procesa. Sem sodita tudi teorija gospodarske ureditve in teorija blaginje. Z narodnogospodarsko vedo so zelo tesno povezane tudi veda o financah, statistika, ekonomska zgodovina, ekonomska geografija in sociologija.

Zgodovina vede o narodnem gospodarstvu
Z narodnogospodarskimi vprašanji sta se ukvarjali že antična filozofija (Platon, Aristotel) in sholastika (Albert Veliki, Tomaž Akvinski). Merkantilizem in kameralizem sta se zadovoljila z oblikovanjem nekaterih načel ekonomske in finančne politike. Prva sistematična analiza gospodarskega krožnega toka je bila predstavljena v ekonomskem pregledu – 1758 ga je oblikoval F. Quesnay (fiziokracija). Velik prispevek k ekonomski vedi je dala klasična šola; utemeljitelj je bil A. Smith, nadaljevali pa so jo J.-B. Say, D. Ricardo, R. Malthus in J. St. Mill. V nasprotju z liberalističnimi in individualističnimi nazori klasikov sta se razvila t. i. znanstveni socializem (J. Ch. L. S. de Sismondi, C.-H. de Saint-Simon, Ch. Fourier, J. K. Rodberuts, F. Lassalle, K. Marx) in solidarizem (É. Durkheim). Na podlagi idej A. Müllerja in F. Lista sta v Nemčiji nastali starejša in mlajša zgodovinska šola (W. Roscher, B. Hildebrand, K. Knies, G. von Schmoller), obe sta enostransko dajali prednost induktivni metodi logične dedukcije. Zagovorniki šole mejnih koristi (mdr. C. Menger, H. H. Gossen, E. von Böhm-Bawerk, J. Schumpeter, L. M. E. Walras, V. Pareto, W. St. Jevons) so se zavzemali za več matematičnih postopkov v narodnogospodarski vedi. Z odklanjanjem šole mejnih koristi se je v začetku 20. st. razvila neoklasična šola (mdr. A. Marshall, G. Cassel, Arthur Cecil Pigou, 1877–1959). Neoklasična šola in new economics – razvil ju je J. M. Keynes – sta do sredine 20. st. predstavljala osnovo ekonomske teorije, njen nadaljnji razvoj pa so določale razprave med privrženci nove keynesianske makroekonomike (pod vplivom keynesianizma) in nove klasične makroekonomike (pod vplivom monetarizma).

Sorodna gesla: Albert Veliki | Aristotel | Böhm-Bawerk, Eugen von | Cassel, Gustav | Durkheim, Émile | ekonometrija | ekonomska teorija | ekonomska veda | ekonomski pregled | fiziokracija | Fourier, Charles | gospodarska politika | Gossen, Hermann Heinrich | Hildebrand, Bruno | Jevons, William Stanley | kameralizem | Keynes, John Maynard | Knies, Karl | Lassalle, Ferdinand | List, Friedrich | Malthus, (Thomas) Robert | Marshall, Alfred | Marx, Karl | Menger, Carl | merkantilizem | Mill, John Stuart | monetarizem | Müller, Albin | narodnogospodarski računi | narodno gospodarstvo | parameter | Pareto, Vilfredo | Platon | Quesnay, François | Ricardo, David | Rodbertus, Johann Karl | Roscher, Wilhelm | Saint-Simon, Claude-Henri de | Say, Jean-Baptiste | Schmoller, Gustav von | Schumpeter, Joseph | Sismondi, Jean Charles Léonard Simonde de | Smith, Adam | šola mejnih koristi | teorija blaginje | Tomaž Akvinski | Walras, Léon Marie Esprit | zgodovinska šola


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek